Tu blizu živi deklica, ki je nihče ne pozna. Nihče je ne povabi k sebi. Nima prijateljev. Niti svoje sobe. Želi si enake bližine, kakor ti. Na isto šolo hodi. Blizu tebe sedi. V sosednji klopi. Jo želiš spoznati? V sebi skriva čudežni zaklad … Svojo mavrico.
Besedilo Ide Mlakar Črnič je kratko, vendar ima rušilno moč. Seže globoko ter podira zidove predsodkov in sovraštva.
Mnenja:
Literarna lekarna
Slikanica Tu blizu živi deklica nam pomaga, da svojim otrokom lažje razložimo, da vsi otroci nimajo te sreče, kot jo imajo oni. Da vsi ne bivamo v enakih razmerah, da obstajajo na našem planetu otroci, ki nimajo svoje sobe, svojih igrač, njihova oblačila prehajajo od enega do drugega brata ali sestre, nimajo vsak dan obilja hrane na krožniku, ki nimajo prijateljev, s katerimi bi se igrali, in ki morajo po šoli, namesto da bi se igrali, delati … Ob tem jih naučimo, da se nimajo pravice zgražati nad položajem, v katerem so se znašli in za katerega niso krivi sami, niti da jih obsojajo na podlagi zunanjega videza. Tudi ti otroci imajo namreč čustva, želijo si prijateljev, s katerimi bi si delili skrivnosti, se z njimi smejali, a raje, kot da bi bili opaženi, ostajajo v ozadju, da ne bi nihče opazil njihove stiske, osamljenosti, ponošenih oblačil, ker biti neopažen manj boli kot biti zasmehovan in ponižan.
Primorske novice
Ida Mlakar Črnič, ki se je mladim in manj mladim bralcem med drugim močno prikupila z nizom slikanic o Bibiju in Gustiju, je tudi tokrat pobrskala po najglobljih občutjih najmlajših. In vseh ostalih prav tako.
Ida Mlakar Črnič
Ida Mlakar Črnič (Kranj, 1956) je študirala slavistiko in primerjalno književnost z literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1995 do oktobra 2021 (torej 26 let) je bila zaposlena kot samostojna bibliotekarska sodelavka oziroma višja knjižničarka v Mestni knjižnici Ljubljana. Od oktobra 2021 je upokojena. Od vsega začetka je v knjižnici delovala na področju bibliopedagogike, zadnjih trinajst let pa v MKL, Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Od leta 2001 je urejala in sourejala Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, sodelovala pri pripravi programov Strokovnih sred (izobraževanj o mladinski literaturi in mladinskem knjižničarstvu, za vse, ki jih področji zanimata, zlasti za mladinske knjižničarje) ter pri promociji kakovostnega branja. Bila je izvajalka različnih bibliopedagoških dejavnosti za otroke in družine. Vodila je ure pravljic, skupinam iz vrtcev in šol je predstavljala delo knjižnice, popeljala jih je s knjigo po svetu (Pravljična potovanja), na pravljično-literarni sprehod po Ljubljani in izvajala pravljične gibalnice za družine. Je prejemnica nagrade Slovenske sekcije IBBY za promotorja mladinske književnosti in branja v letu 2016. Nekatere od njenih slikanic so prejele znak kakovosti zlata hruška, nekajkrat so bile tudi nominirane za izvirno slovensko slikanico. Leta 2016 je slikanica O kravi, ki je lajala v luno (Miš, 2015, ilustriral Peter Škerl) prejela nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, uvrščena pa je bila tudi v zbirko Bele vrane (White Ravens, 2016) Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu. V zbirko Bele vrane (White Ravens, 2019) je bila uvrščena tudi slikanica Tu blizu živi deklica (Sodobnost International, 2019, ilustriral Peter Škerl). Slikanica Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib (Didakta, 2020) je bila v letu 2022 izbrana kot darilna knjiga v okviru zbirke Zlati bralec/zlata bralka, ki jo pripravlja Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS za prvošolce v Sloveniji, zamejskem in zdomskem prostoru. Pravljice in zgodbe Ide Mlakar Črnič so bile do zdaj prevedene v angleščino, kitajščino, hrvaščino, litovščino, španščino in pakistanščino, nekatere so bile dramatizirane (Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo, 2016) ali prirejene za animirani film (nagrada vesna za Cipercoper, 2015) ter za radijsko igro (O kravi, ki je lajala v luno, 2018, Krava, koja je lajala na mjesec, 2019). Nekaj njenih pravljic je bilo objavljenih tudi kot radijska pravljica v oddaji Lahko noč, otroci.
