Ali literatura še ustvarja kolektivne mite? Ali ustvarja zgodbe in podobe, ki jih vsi prepoznamo, osrednje like, ne ravno junaške, ampak take, s katerimi se identificiramo malo dlje kot le za čas branja, morda do njih vzpostavimo kritično distanco, take, ki ostajajo z nami in tvorijo našo kolektivno zavest? Ali pa je njena trenutna naloga […]
1. Babica je sedela na enem koncu mize, oče na drugem. Oskar je sedel med njima. Vsi so jedli juho z mesnimi kroglicami. Oskar je imel od nekdaj rad juho z mesnimi kroglicami. Pa ne le zato, ker se mu je zdela dobra. To juho je bilo tudi zabavno jesti. Grahova juha, na primer, ni
Dobili smo najodličnejšo priložnost za dialog: med avtorji in bralci, bralci in knjigami, med založniki, med ilustracijo in zgodbo. S podpisom pogodbe o častnem nastopu Slovenije v Bologni smo izpolnili pričakovanja mnogih, ki že leta ustvarjajo knjige za otroke in mladino, priložnost, ki jo bomo polno izkoristili le v sodelovanju nas vseh. Zato ne gre
/…/ Ob ogledu večine uprizoritev lahko zapišem, da so izbrane uprizoritve neverjetno raznolike in gledališko zelo prepričljive ter kompleksne. Lotevajo se najrazličnejših tem, ki niso vselej povezane z odraščanjem, predvsem pa so uprizoritveni prijemi včasih celo bolj eksperimentalni, bolj radovedni v iskanju novih izrazov in v preizkušanju drznejših uprizoritvenih pristopov kot v gledališču »za odrasle«.
Maja Murnik: Zlata paličica 2019: neumorno iskanje novih uprizoritvenih pristopov Read More »
Ivana Zajc Tina Bilban: Kaj sploh je to? Ilustriral Ivan Mitrevski. Dob: Miš, 2019. Kaj sploh je to? je delo usklajenega avtorskega dvojca, Tine Bilban, ki deluje tudi kot raziskovalka in urednica, ter ilustratorja Ivana Mitrevskega, ki se je prekalil v različnih otroško-mladinskih literarnih žanrih. Besedilo Tine Bilban je presek področij, s katerimi
/…/ Izvem, da je fantu ime Nič. Njemu nič ne pomeni, da mu je ime Nič. To je zanj zgolj izbor črk, njemu je vseeno, kakšen je izbor. Vse skupaj me spominja na treniranje psa. Povelje »sedi!« ga lahko učiš s katero koli besedo želiš. Namesto sedi! mu lahko ukažeš miza! – ko bo pes
Mateja Bedenk Košir: Menjam ekran na dotik za 200 snežink ali objem Read More »
Živjo! Jaz sem Andrej, Andrej Žigon. Čeprav sem star že skoraj enajst let, me vsi kličejo Mali. Živim na Abecednikovi ulici 25 v najbolj kul bloku na svetu. Tja sva se z očkom preselila pred dobrim letom, ko naju je zapustila mami. No, ona pravi, da ni zapustila naju, ampak da mora najti sebe. Ne
/…/ Mušič: Osrednja junakinja slikanice Tu blizu živi deklica je deklica, ki je neslišna, ki ne stopa v ospredje, ki je drugim neopazna. Bi rekli, da so te lastnosti opredeljene oziroma pogojene z dekličinim družbenim položajem, ali je mogoče v okviru slikanice govoriti tudi o otrocih, ki so po naravi zaprti vase in jih družba
Pogovori s sodobniki: Nika Mušič z Ido Mlakar Črnič Read More »
Daniil Harms: Umetnost je omara. Režija Ivan Peternelj. Slovensko mladinsko gledališče, fundus ob Novi pošti, oktober. Ruski avantgardist, absurdist in član skupine Oberiu Harms je vsaj težko, če že ne nerešljiva uganka, kljub temu ali prav zato pogosto uprizarjan, tudi na naših odrih in še bolj na odrih nekdanjih jugoslovanskih republik, pri čemer so
Ljubljana: Literarno umetniško društvo Literatura (Zbirka Novi pristopi), 2019. Peta knjiga literarnega kritika, esejista, urednika in prevajalca Urbana Vovka Kdo drug in kje drugje se od zanimivega kratkoproznega ekskurza, ki si ga je avtor privoščil z leposlovnim prvencem Garaže (2015), znova vrača k esejistično in kritiško naravnanim zapisom. Če upoštevamo avtorjevo več kot dvajsetletno
