Author Ime: KUD Sodobnost International

Morski pejsaž   Nevihta. Pozneje pokopališče. Ulic nikjer, samo strehe. Povsod kamenje in bugenvilije,  ki so naščuvale svoje barve drugo na drugo. Na z meglo obraslih gričih slutimo prisotnost prepada, ki se po dežju steka v igračast zaliv. Poglej to morje – kaj je ostalo od njega? Jasnina obzorja, v katero se odpirata krili steklenih […]

/…/ Jezernik: Afganistan in njegove prebivalce v današnjem času praviloma poznamo le v zvezi z dolgoletno vojno in begunci, ki želijo ubežati smrti in revščini. Mediji ga prikazujejo večinoma pristransko, le redko omenijo, da je imela ta dežela nekoč visoko razvito civilizacijo, da ima bogato zgodovino, pestre šege in navade, velikane, kot sta bila Zaratustra

Vesna Mikolič Mir ali svoboda? »Saj nismo v vojni, dragi kolegi, moramo samo razmisliti, kaj sami delamo narobe, kako lahko sami izboljšamo svojo pot,« je pred leti izjavil najbrž dobromisleči, miroljubni, naivni učitelj. Med razpravo v zbornici neke mestne šole, kjer je občutek nesvobode, okupacije, načrtnega uničevanja, torej vojne v pravem pomenu besede že zdavnaj

Marko Sosič: Grozljiva lepota. Priredba Žanina Mirčevska. Režija Matjaž Farič. SSG Trst in Fundazione il Rossetti, april 2017.    »Plezanje je umetniško dejanje nad grozljivo lepoto,« je inicialni stavek, ki požene in priskrbi naslov Sosičevemu besedilu o treh tržaških alpinistih, ki so umrli v gorah v svojih dvajsetih ali tridesetih letih, eden že pred vojno,

Milena Mileva Blažić   Boris A. Novak: Oblike duha. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2016.   Boris A. Novak je leposlovni avtor in univerzitetni  profesor s področja literarne vede. V skladu s pojmovanjem sistemske teorije književnosti znotraj družbenega polisistema (Itamar Even Zohar) je književnost sestavljena iz šestih elementov (avtor/proizvajalec, ustanove, trg, repertoar, knjige/produkti, bralci/konzumerji). Novaka bi lahko

Eva Perko   Mati že ve[1]   Torek, 14:30 Tuuuut … tuuuut … tuuuut … »Prosim?« »Hej, mama. Trikrat si me klicala, kaj je?« »Zdravo! Mislila sem te vprašati, če kaj prideš.« »In zato me je bilo treba trikrat klicati!?« »Joj, če pa nikdar ne vem … Kaj pa, če ne bi slišal telefona ali

Andrej Pleterski z Barbaro Pogačnik /…/ Pleterski: Omenjaš že svoje izkušnje z drugimi kulturami in jeziki, za tiste čase precej zgodnje. Kako je prišlo do teh premikov in kako je potekalo vraščanje v novo okolje, predvsem bi me zanimalo na ravni vsakdana?   Pogačnik: Sprememba jezika je hkrati travmatična in lepa. Ko smo se leta

Monika Jerič Hvalnica preprostemu in ljubezensko pismo zapletenemu[1] Človek pogosto nastavlja človeku ogledalo, v katerem se narava kaže kot vrhunec ubranosti in simetrije, zlato jabolko lepote in preprostosti. Ampak to ogledalo ne odseva vedno samo človeka kot vrhunca stvarstva, pač pa prej vzpostavlja razliko med njim, padlim bitjem prevelikih možganov, in neokrnjeno prvobitnostjo narave. Ta

Samo Rugelj Javno in zasebno v slovenski kulturi Nedavno je urednik Ali Žerdin v Delovi Sobotni prilogi napisal uvodnik z naslovom Velike in majhne številke, v njem pa ugotavljal, da v Sloveniji že dolgo velja, da so se pri mnogih velikih infrastrukturnih projektih, kot so bile denimo avtoceste, pojavljala velika odstopanja glede na prvotno izračunane

Mateja Bedenk Košir Kdo je bolj hiperdrugačen? V dneh, ko sem prvič v roke prijela knjigo Jaz, Elvis Riboldi Bona Bidarja, je v zavod, v katerem izvajam družinsko, partnersko in individualno terapijo, prišla mama s sinom, katerega šolski spis je učiteljica dan pred njunim obiskom prebrala pred celim razredom. Fant Elvisovih let je v njem