Zgodba o poletu
1. DEJANJE: ZLATA JUTRA
1. prizor: Skrivnosti in javni razglasi
/…/
Skozi vrata pridrvi mali fant, CARLO, bos, v ponošenih kratkih hlačah in raztrgani srajci, s preveliko platneno kapo. V roki drži zmečkan časopis. Spregleda COSIMA, teče k METODU.
CARLO: Signor Metod, signor Metod. Vojska bo!
METOD (obrne malega proti COSIMU): A se takole teče mimo očeta? Kot da ti ne daje on hrane v usta?
COSIMO (COSIMO rahlo udari CARLA okoli ušesa, da mu kapa pade na tla): Porcamadonna, semut ti compartuis tu?
CARLO (užaljen pobere kapo in bolj sebi kot svetu reče): V časopisu piše, da bo vojska.
Pokaže zmečkan časopis. COSIMO ga pograbi in začne brati. Nekaj časa bulji v papir, nato mu ga METOD povleče iz rok.
METOD: Daj meni. Jaz znam bolje germansko kot ti. (Nekaj časa bere. Samo vsake toliko se sliši kak stavek.) … unglaubliche Empörung … Fehlgeschlagener Bombenanschlag … Terrorgruppe die schwarze Hand … Franz Ferdinand hat den Anschlag. (Dvigne pogled in pojasni.) … Franc Ferdinand … V Bosni so ga napadli. Auf dem Weg zum Hotel …
CARLO (COSIMU): Ko so šli v hotel…
METOD: Gavrilo Princip zog eine Pistole … (Se sesede.) … Kopfschuss …
COSIMO (CARLU): Se dizie?
CARLO: Ein Schuss.
COSIMO: Non capiši…
CARLO (pokaže s prstom na glavi): En šus. V glavo.
METOD (v šoku): Piše, da je enega dobil on – v vrat. Drugega pa nadvojvodinja.
CARLO: Zakaj, gospod Metod? Zakaj?
METOD: Prekleta balkanska sodrga. Piše, da so bili srbski teroristi.
V delavnico priteče ZORA. Panično steče do METODA, tudi ona spregleda COSIMA.
ZORA: Metod, a si slišal, kaj se je zgodilo? Kaj bo zdaj? A bo vojna?
METOD (obrne ZORO proti COSIMU): Ne boj se, Zora. Mož te bo branil pred norimi Balkanci in Turki do zadnjega diha, a ne Cosimo?
COSIMO: Io sarai il to kanonfuter!
ZORA: Kaj boš ti? Kaj boš ti, ko pa ne znaš ne slovensko ne germansko. A me boš ti branil, ko bodo tvoji lastni ljudje prišli in pograbili to zemljo?
COSIMO: Moja ljudje so Avstrija in Ungarija! Moja ljudje so Franz Jozef e Franz Ferdinand! Moja ljudje so naša Gorica!
ZORA: Naša? Čigava?
COSIMO (se ustraši): Naša.
ZORA: Furlanska? Italijanska??
COSIMO: Od tutti naša. Od slovenska, od avstrijska … Ma anke par furlan. Anke.
ZORA: In ko bodo prišli Italijani in ti bodo rekli, da je ta zemlja njihova? Kaj boš pa takrat rekel?
COSIMO (pogleda proti METODU za pomoč): Allora … Italija è una zaveznik.
METOD (vskoči): Takrat bo pa rekel: Io sono un Italiano austriaco! In bo pokazal na svojega sina (dvigne CARLA v zrak) in vzkliknil pred vsemi, da je njegov sin Karl Goriški, lahovsko-slovanske krvi, a polnokrvni podanik našega veličastnega cesarja Franca Jožija. (Odloži CARLA na tla in poklekne pred njim.) Blagoslovite me, vaše visočanstvo, Karl Goriški.
CARLO (svečano položi roko na glavo klečečega METODA): Me stupidut .
/…/