Author Ime: sodobnost sodobnost

Letošnjo častno gostjo Frankfurtskega sejma, Španijo, je soj sejemskih žarometov zopet obsijal po enaintridesetih letih. Španski ustvarjalnosti sta z obiskom sejma dodatno pozornost zagotovila kralj Filip VI. in kraljica Letizia. Slovenija se bo v vlogi častne gostje naslednje leto prvič predstavila nemškemu in svetovnemu knjižnemu občestvu. Kdo ve, kdaj bo naslednja priložnost. Čez trideset, štirideset, …

Jana Bauer: Kako navdušiti Nemce, očarati Italijane in osvojiti svet? Preberi več »

Septembra je v Ljubljani potekal 16. mednarodni festival sodobne lutkovne umetnosti, ki ga je organiziralo Lutkovno gledališče Ljubljana, sodelovala pa sta tudi Cankarjev dom in Center urbane kulture Kino Šiška. Predstavljenih je bilo 19 različnih uprizoritev in pripravljenih pet spremljevalnih dogodkov (okrogla miza, razstava, koncert, delavnica …). Večina uprizoritev je prihajala iz tujine, iz Španije, …

Maja Murnik: Festival Lutke 2022: sodobno gledališče animiranih form Preberi več »

Ilustrirala Andreja Gregorič. Hlebce: Zala (Zbirka Mušnica), 2022. Pesniška zbirka Kolibri in tigri je izšla v zbirki Mušnica (v njej najdemo tudi dela nekaj drugih uveljavljenih avtorskih in/ali ilustratorskih imen: Kosmatice Milana Šelja in Marte Bartolj, Ko hiše zaplešejo Ide Mlakar Črnič in Dunje Jogan, Darilo Andreje Gregorič in Srečkov kovček Dunje Jogan), ki je povezana z Zalinim natečajem za slovenska izvirna dela. Zala je tako …

Barbara Gregorič Gorenc: Kolibri in tigri (Recenzira Gaja Kos) Preberi več »

/…/ Zasnova te kratkočasne in vseskozi duhovite povesti je sicer arhetipska, toda vse drugo je izrazito moderno. Verjetno najbolj samo idejno sporočilo, ki je v sozvočju z idejnimi sporočili sodobne literature; ena izmed prepoznavnih skupnih značilnosti sodobne literature je namreč prav izjemna senzibilnost za vse, kar je izven sebičnega antropocentričnega kroga. Človek ni več samoumeven …

Klemen Lah: Najdenka iz Puhljevega gozda Preberi več »

1 Luna je videti kot uho, poševno visi nad temno regionalno cesto, z neba prisluškuje bolj bela kot Avonmore milk, in ko se mama brez predhodnega opozorila oglasi s sovoznikovega sedeža »Tam se začne Velgow!«, je luna edina, ki jo zares posluša. Pravzaprav bi mama morala prekipevati od navdušenja, vendar njene besede zvenijo tako zdolgočaseno, kot sta …

Susan Kreller: Električne ribe Preberi več »

avgust 2015. Dragi Srečko! Meri je rekla, da mi bo pisanje pomagalo. Rekla je, naj pišem o vsem. O tem, kar počnem, zapisujem naj tudi svoje misli. Dolgo se nisem mogla odločiti. Ampak zdaj sem se. Mogoče mi bo res pomagalo, ker …, ker se nikamor ne premaknem. Mislim, saj se premikam in to, saj grem …

Manka Kremenšek Križman: Nič več kot prej Preberi več »

/…/ Zunanja in notranja motivacija ali ko je sklep v bistvu šele začetek Posredništvo vključuje motivacijo. Številke, ki so nam pomagale izrisati vlogo knjižnic kot literarnih posrednikov, spadajo med zunanjo motivacijo. Ustvarjajo možnosti in ponujajo izbiro. Notranja motivacija je prisotna  v času, ki ga ima knjižničar ali knjižničarka na razpolago za oseben odnos z uporabnikom …

dr. Sabina Fras Popović: Jaz sem knjižničarka. Kaj pa je tvoja supermoč? Preberi več »

Za začetek besedila v tej ugledni literarni reviji bom postregel s popkulturno referenco iz filma Umri pokončno, ki je prišel v kino leta 1988. Ta zelo dobro ponazarja, kaj se je s slovenskim, pa tudi s svetovnim knjižnim založništvom nasploh zgodilo pred nekaj manj kot tremi leti, ko se je nad svet zgrnila pandemija, ki je …

dr. Samo Rugelj: Slovenska knjiga po pandemiji in pred energetskim kolapsom Preberi več »

Ljubljana: Beletrina (Knjižna zbirka Beletrina), 2022. Najbolj presenetljiva lastnost Kraljevega romana Ne bom se več drsal na bajerju je komičnost. Ne kakršna koli, ampak komičnost v Ljubljani, med italijansko okupacijo, sredi druge svetovne vojne. Profesor Lado Kralj je velik, eden največjih poznavalcev, celo teoretikov, komičnega pri nas in vendar je vsakršno teorijo – in še zlasti teorijo …

Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju (Recenzira Majda Travnik Vode) Preberi več »

Mogoče se že zjutraj počutim tako crknjenega zaradi snega. Vera se ne, sneg obožuje. Zanjo ni lepšega kot zasnežena pokrajina. Ko iz narave izginejo človeške sledi, ko vse postane ena sama brezmadežno bela površina – kako je to lepo! Skoraj se stopi od očaranosti. Ampak celec tu ne zdrži dolgo. Že po nekaj urah so vsepovsod …

J. Bernlef: Tvarina uma Preberi več »