Mateja Seliškar Kenda Moeyaertovih 7 Ko takole od daleč kukamo v življenje Barta Moeyaerta, enega najuspešnejših mladinskih avtorjev nizozemskega govornega področja, nas obide misel, da so mu rojenice namenile domala pravljično usodo. Leta 1964 v Bruggeju rojenega avtorja sta starša namreč poimenovala Bart, po glavnem junaku znamenite pripovedi Bartje nizozemskega pisatelja Anneja …
Odlomek iz mladinskega romana Oskarjeve pravljice Oskar se je počasi vlekel proti domu. Vedno več jih je. Vrtnic. Tudi Središče jih je polno. Pred nekaj dnevi je videl prvo. Krvavo rdeče ga je spremljalo na poti proti domu. Nekaj pomenijo. Gotovo. Skrbelo ga je. Za vse. Nekaj je bilo v zraku. Želel si …
Marjana Moškrič: Zvezdice bele, zvezde srebrne Preberi več »
Tako to gre Najprej si želja Najprej si želja. Potem pika pikica. Potem bučnica, češnjica, marelica, in potem avokado – zato ti je tvoje domovanje že rahlo premalo. Ko pa postaneš lubenica in se odločiš in skočiš ter zamenjaš okolje – nenadoma postaneš mamino veliko vesolje.
Pungeršič: Ali ste v teh desetletjih ustvarjanja vendarle opazili, da se naš zategnjen odnos do jezika in popularne kulture spreminja? Če samo pomislimo na vse stendaparje, reperje in kantavtorje … Rozman Roza: Spreminja se zaradi novih medijev, ki so na srečo tako demokratični, da varuhi pravilnega jezika nimajo možnosti, da bi jih nadzorovali. Sproščanje …
Pogovori s sodobniki: Diana Pungeršič z Andrejem Rozmanom Rozo Preberi več »
Sta mišljenje in branje res samo dejanji uma? Razmislek o knjigah in zgodbah, ki smo jih prebirali, v naš spomin pogosto ne prikliče le zgodb, ampak tudi občutke, povezane z okoljem, v katerem smo brali, fizičnim gibanjem telesa in predmeti, ki so nas obdajali, pa naj bo to skodelica kave ali namakanje piškotov v …
Alenka Kepic Mohar: Branje kot samotno in raztelešeno dejanje uma? Preberi več »
Protislovja v branju Kljub temu da je Daniel Pennac trdil, da je brati glagol, ki ne prenese velelnika, sodobna družba počne prav to. Poudarja pomen bralne pismenosti za družbeni in osebni razvoj, jo meri (na primer pri osnovnošolcih v okviru raziskave PISA, pri odraslih v Mednarodni raziskavi pismenosti odraslih) in omogoča primerjavo dosežkov …
Barbara Pregelj: Motiviranje za branje in bralski užitek Preberi več »
Matej Bogataj Ob vrtu, v gozdu temačni občutek odhajanja Toon Tellegen: Čriček in temačni občutek. Priredba Ivana Djilas in Marko Bratuš, režija Ivana Djilas, avtor glasbe Boštjan Gombač, SNG Nova Gorica, ogled oktobra. Čriček in temačni občutek je bil najprej mladinska literatura, ki s pripovedjo o počlovečenih in portretno jasno izrisanih živalih, ki si delijo …
Matej Bogataj: Ob vrtu, v gozdu temačni občutek odhajanja Preberi več »
Ivana Zajc Peter Svetina: Kako je gospoda Feliksa doletela sreča v nesreči. Ilustrirala Ana Razpotnik Donati. Dob: Založba Miš, 2021. Likov, kakršna sta protagonista nove zgodbe Petra Svetine, v delih za otroke ne srečamo pogosto. Delo na prvi pogled sicer deluje preprosto, v resnici pa subvertira različne pripovedne konvencije in presega družbene stereotipe. V slikanici …
Peter Svetina: Kako je gospoda Feliksa doletela sreča v nesreči (Ivana Zajc) Preberi več »
Manja Žugman Peter Kolšek: Neslišna navodila. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021. Peter Kolšek je bil v slovenskem kulturnem prostoru zagotovo vsestransko (pri)znano ime. V soavtorstvu se je podpisal pod mnoga berila in srednješolske učbenike, pripravil je več antologij, kot novinar in urednik kulturnih vsebin v časniku Delo pa je mojstrsko ubesedoval svoj kritiški pogled na film …
Peter Kolšek: Neslišna navodila (Manja Žugman) Preberi več »
Tomaž Šalamun, od diverzije do absoluta – kdaj »to« je in kdaj »to« ni Zadnja leta življenja pesnika Tomaža Šalamuna je postalo med razlagalci njegove poezije kar naenkrat v veljavi, da je njegova poezija osvobojena vsakršnega cilja, namena, koncepta, vsakršnega poskusa nekaj določenega ubesediti. Na svojstven način je k takšni formulaciji pripomogel tudi avtor sam …
Meta Kušar: Tomaž Šalamun, od diverzije do absoluta Preberi več »
