Dnevnik (1992–1993) Ponedeljek Jaz. Torek Jaz. Sreda Jaz. Četrtek Jaz. Witold Gombrowicz: Dnevnik februar 1992 Veter, še ena stvar, ki ji ne morem natančno določiti porekla in mesta, veter, ne da se ga nikamor postaviti. Ne spada sem. V zadnjih nekaj dneh je to že tretja stvar, za katero ne vem, […]
O Postilah Milana Vincetiča Milana Vincetiča sem, na žalost, srečal le dvakrat. Ne prvič ne drugič nisva spregovorila niti besede. Spet, na žalost. Drugič in zadnjič je bilo konec leta 2015 v Mariboru na podelitvi nagrade Apolon poezije – za najboljšo erotično pesem, kajpak. Nagrado je, kajpak, dobil prav Milan Vincetič, in sicer za
Kristian Koželj: Še naju bo. Še. Samo nehati se morava. Read More »
Maribor: Pivec, 2023. Zgodba tega mladinskega romana, namenjenega mlajšim najstnikom, je v svojem bistvu temna, govori namreč o tabu temi, o kateri še odrasli samo šepetajo, še posebej pred otroki. Žal zgodba za današnji čas in razmere ni le blizu realnosti, temveč je skoraj verjetna. Pisateljica jo pripoveduje na privlačen in lahkoten način brez
Janja Vidmar: Mama ne sme izvedeti. (Recenzira Nada Breznik) Read More »
Giorgio Pressburger: V gradu (Smrt umetnika). Režija Alessandro Marinuzzi. Slovensko stalno gledališče Trst, ogled novembra 2023 Pred kratkim je umrl Anton Petje, s katerim je pred več kot tridesetimi leti, leta 1993, igral Alojz Svete v naslovni vlogi igre Ronalda Harwooda Garderober; igra je, čeprav je naslovljena po pomočniku, v resnici igra o ostareli
BRALNI SEMINAR “SKUPNO BRANJE KOT TEMELJ BRALNE PISMENOSTI” Read More »
Esej s slovenskega zahoda Sosedu na pot Priznam, dragi bralec, da ne vem, kateri pisarski čevelj bi najprej obul. Najboljše bo, da se pred skokom v neznano primeva za roke ob prizoru iz zalivskega vsakdana. Kot stara znanca sediva na majavi klopi pod belim gabrom, reva se cvre na poletnem soncu, prgišče
Kar velja za inštrument, velja tudi za tistega, ki ga igra. Ali pa tudi ne? manifest – javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest; pisati navdušene prvomajske manifeste/podpisati manifest/ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest konformist – kdor sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljivec S tem začnimo. Pošast hodi
Težki časi ustvarijo močne ljudi, močni ljudje ustvarijo dobre čase, dobri časi ustvarijo šibke ljudi in šibki ljudje ustvarijo težke čase. G. Michael Hopf Zgodbo o tragediji skupnega večkrat zasledimo v sila poenostavljeni različici: skupno je vedno slabo, zasebno pa le dobro. Takšno banaliziranje ni nič nenavadnega glede na prevlado amerikanizirane bipolarnosti na eni
Angela Malnar je bila vitko dekle dvajsetih let. Rahlo valovite svetle lase je imela spletene v kito, ki si jo je nato v polžasti obliki ponavadi spela vrh glave. Žareče modre oči so vedno iskale dogajanje, premičnost, spremembe. Bila je ena od šestih otrok. Njen oče Mihael Malnar, odločen in resen človek mišičaste postave, je
Delo na progi proti Novemu mestu, nadomestni avtobusni prevoz nas vozi od vasice do vasice, B. pa reče: “Vaša narava je mila.” Vprašam: “Zakaj?” Vem, da ni pozabila fotografij poplav. začne naštevati: “Mi imamo nenehne tajfune ob obali. Potrese v notranjosti. Suše. Poplave …” V redu. Kitajska narava premore pogostejše katastrofične tendence. In tudi ko
