Komedija s priokusom ali vaje v laganju
OSEBE:
- prizor
AMBICIOZNI
LEPA
- prizor
AMBICIOZNA
PAMETNA IN NE PREVEČ LEPA
- prizor
SODNICA
TIHI IN SKROMNI
AMBICIOZNI
- prizor
SODNICA
POŠTENI
AMBICIOZNI
STREŽNO OSEBJE
- prizor
SODNICA
GLAVNA SODNICA
- prizor
PREVIDNEŽ
POŠTENJAK
- prizor
AMBICIOZNI
LEPA
LEPI
- prizor
STREŽNO OSEBJE
POŠTENJAK
- prizor
AMBICIOZNA
PAMETNA IN NE PREVEČ LEPA
- prizor
SODNICA
TIHI IN SKROMNI
STREŽNO OSEBJE
- prizor
DUŠEBRIŽNIK
- prizor
DUŠEBRIŽNIK
LEPI
- prizor
VSI
- prizor
VSI
Veliki finale
- prizor
VSI
- prizor
V postelji.
Ambiciozni telefonira.
AMBICIOZNI: Ja, sem. Vse je v redu. (Posluša.) Smo že na barki. Pred pol ure. (Posluša.) Kot sem rekel … Če naju bo Šef povabil na svojo ladjo, se morava ustrezno pripravit, pa sem šel na barko. Manjšo, ja. (Posluša.) Vaja dela mojstra, ja. (Posluša.) Jutri dopoldne enkrat. Vem, ja, za en dan se ne splača … Imaš prav. Ampak kot sem rekel, gre za vajo. Ne bi rad, da bi imel na Šefovi ladji morsko bolezen. (Posluša.) Ti nikoli ne bruhaš. Ne rabiš vaje. Jaz sem bolj občutljiv. (Posluša.) Ne, ne, sami moški. Saj veš, ženske na morju prinašajo nesrečo. (Se zasmeji. Posluša.) Nevihta? Ne. Ni videt. A da bo? (Posluša.) Vremenarji se motijo. Vedno prav napovejo za nazaj. (Posluša. Pogleda proti kopalnici. Sliši se tuširanje.) A? Pri frizerju, da sta? To je pa čudno. Kaj? Ne, ne, nič ni čudno. Zanimivo, sem hotel reči. (Posluša.) Ne, ne morem ti dati njenega moža na telefon. Jasno, da je tukaj! Saj me je on pripeljal! Zdajle … Na premcu je. Kaj da dela …? Odganja galebe. So tečni. (Ambiciozni umakne slušalko stran od sebe in spušča glasove, ki so res podobni oglašanju galebov.) Slišiš, kako so tečni! Noro. Zdaj moram pa prekinit … (Posluša.) Se mi zdi, da imajo vremenarji kar prav. Temni se nebo in horizont siv postaja. Pa voda pljuska … (Aparatek si zatakne med brado in ramo, seže po dveh šampanjskih kozarcih na nočni omarici in začne iz enega v drugega pretakati tekočino …) Zdaj pa že pošteno pljuska. Bom pazil, ja … Ja … Ne slišim te … Veter je zapihal. Bom prekinil, ja …
Ambiciozni oponaša veter.
Vstopi Lepa. Ovita samo v brisačo.
AMBICIOZNI: Slaba zveza, slaba zveza … Ne slišim dobro. Ne slišim dobro. Vas pokličem, ja. Tebe in … ostale. Bom, ja. Tudi, tudi. Adijo.
Odloži.
Lepa zleze v posteljo.
LEPA: Kdo je bil?
AMBICIOZNI: Šef. Osebno. Sestanek. Slaba zveza. Ga bom potem poklical.
LEPA: Kdaj se spet dobiva? V četrtek?
AMBICIOZNI: Ja, lahko. Neee! Imam sestanek s Šefom. Sem pravkar zvedel.
LEPA: V četrtek imamo kolegij.
AMBICIOZNI: Ja?
LEPA: Kolegij brez Šefa ni mogoč.
AMBICIOZNI: Najbrž je mislil, da se dobiva po kolegiju.
LEPA: Po kolegiju? Dvomim. Ima sestanek z uzbekistanskim konzulom.
AMBICIOZNI: Najbrž me bo povabil na svojo barko.
LEPA: Sprejem je že v soboto. Če te do zdaj ni povabil …
AMBICIOZNI: Me bo.
LEPA: Šef vabi samo zaupanja vredne.
Ambiciozni se zamisli.
AMBICIOZNI: Mogoče bi ti lahko rekla kakšno dobro besedo zame.
LEPA: Nisem iz njegove stranke.
AMBICIOZNI: Si pa simpatizerka.
LEPA: Samo tajnica.
AMBICIOZNA: Večna.
Se gledata. Na postelji. Zelo od blizu.
AMBICIOZNI: Grem pod tuš.
Odide pod tuš. S sabo odnese tudi obleke.
Lepa se stegne do nočne omarice in iz svoje torbice vzame telefon.
Kliče.
Čaka.
Dočaka.
LEPA: Jaz! Koga si pa pričakoval?! V pisarni, kje pa naj bom! Dušim se v delu! Pa ti? (Posluša.) Spodaj si?! Ne morem dol. Kje si parkiral? (Posluša.) Ne, gor te ne bojo spustili. Ne me čakat. Tekam iz pisarne v pisarno. Glej, zdajle imam Šefa na drugi liniji … Nujno, ja. Zaradi sobotnega žura na njegovi barki. (Posluša.) Niti pet minut nimam. (Posluša.) Vratarji pojma nimajo! Navadni varnostniki so, kaj pa vejo, kdaj sem prišla in če sem še v hiši. Seveda sem tu! Kje pa naj bom?! (Posluša.) Ni več moja tajnica. Je na drugem oddelku. V pravni službi. Ja, zato pa pojma nima, kje sem. Pa še nesposobna je. (Posluša.) Ne morem zdaj. Šef me kliče. Pejt po otroka. Mala ima ob petih klavir. Se vidiva doma. Bom videla. Mogoče bom bolj pozna. Ja, jaz tebe tudi. Adijo.
Odloži.
Ambiciozni vstopi. Oblečen je v obleko. Zavezuje si kravato.
AMBICIOZNI: Kdo je bil?
LEPA: Mama. Demenca. Spet so prišli vesoljci ponjo. Bom poklicala v dom, da ji vzamejo telefon.
AMBICIOZNI: Se slišiva.
LEPA: A greš?
AMBICIOZNI: Ja. Nevihta bo. Bova prej zaključila.
LEPA: Bova še enkrat?
Ambiciozni razmišlja.
Si spet razveže kravato. In sleče suknjič.
AMBICIOZNI: Kaj se pa zamudiva.
Zleze v posteljo.
Zatemnitev.