Melida Travančić: Tretjega konca sveta ne bo

Melida Travančić

Tretjega konca sveta ne bo

Vrata skozi katera se ne hodi

skozi luknjo od snajperkinega naboja

ki je namesto v telesu končal v vratih

spalnice

potuje najin dah

trideset let pozneje

zaprem oči z željo da pozabim

človeka sovražnika

kupil si stanovanje

in ohranjaš vrata da te spominjajo na sovražnika

stara sem bila šest let

in bila sem daleč od tega obkoljenega mesta

ti si bil nekaj let starejši

in boril si se da bi našel izhod iz tega obkoljenega mesta

zdaj se v postelji na kateri so nekoč ležali ljudje

v katere so ciljali

streljali in jih ubijali

prvič ljubiva

nekega novembrskega nedeljskega popoldneva

trideset let pozneje

v stanovanju nekaj korakov stran

od razmejitvene črte

v katerem je mati s svojim telesom

ščitila otroke ob vsaki eksploziji

tiste dni ko je bilo mesto obkoljeno

ko so na stenah visele slike naših krst

privijem se k tebi

in tako odženem strah pred svetlobo

ki sije skozi luknjo v vratih spalnice

verujoč da se je smrt ustavila v lesu

že pred tridesetimi leti

in da nama oni ne morejo nič več

Prevedel Dušan Šarotar