Melida Travančić
Tretjega konca sveta ne bo
Vrata skozi katera se ne hodi
skozi luknjo od snajperkinega naboja
ki je namesto v telesu končal v vratih
spalnice
potuje najin dah
trideset let pozneje
zaprem oči z željo da pozabim
človeka sovražnika
kupil si stanovanje
in ohranjaš vrata da te spominjajo na sovražnika
stara sem bila šest let
in bila sem daleč od tega obkoljenega mesta
ti si bil nekaj let starejši
in boril si se da bi našel izhod iz tega obkoljenega mesta
zdaj se v postelji na kateri so nekoč ležali ljudje
v katere so ciljali
streljali in jih ubijali
prvič ljubiva
nekega novembrskega nedeljskega popoldneva
trideset let pozneje
v stanovanju nekaj korakov stran
od razmejitvene črte
v katerem je mati s svojim telesom
ščitila otroke ob vsaki eksploziji
tiste dni ko je bilo mesto obkoljeno
ko so na stenah visele slike naših krst
privijem se k tebi
in tako odženem strah pred svetlobo
ki sije skozi luknjo v vratih spalnice
verujoč da se je smrt ustavila v lesu
že pred tridesetimi leti
in da nama oni ne morejo nič več
Prevedel Dušan Šarotar
Vam je všeč ta odlomek?
Preberite celoten prispevek v novi številki Sodobnosti!
Vam je všeč ta odlomek?
Preberite celoten prispevek v novi številki Sodobnosti!



