Martina Potisk   Peter Svetina: Poročilo o Jasperju Krullu. Novo mesto: Goga, 2018.   Dejstvo je, da se v vsakdanjem življenju srečujemo z najrazličnejšimi poročili; od takih, ki karseda neprizadeto beležijo stanje na področju javnih financ, do tistih, v katerih šolarji bolj ali manj resnicoljubno popisujejo svoje počitniške vragolije. Človek že od nekdaj rad razglablja, […]

Nikar ne piši. Niti pohvalnega stavka niti panegirika, ničesar nočem slišati o sebi, ne besede ne zvoka, ne kadence ne akorda. Kar je bilo, je bilo, kar je ostalo neizgovorjeno, naj ostane zasuto z lopato pozabe. Tam, kjer sem pokopan, smo sami anonimneži, tako imenovani pauperji, reveži, med katere so dunajske oblasti sicer štele umetnike,

/…/ Urh: Z domišljeno vizualno podobo ste doslej opremili okoli 300 revijalnih in več kot 50 knjižnih objav, med katerimi najdemo slikanice, poljudne knjige, učbenike, delovne zvezke. Kakšne zapise najraje prevajate v govorico podob? Kaj vas najbolj navdihuje in s kakšnim likovnim jezikom to najraje izražate v svojih delih?     Peklar: Ja, res sem

Čas je le reka, v kateri lovim ribe. Pijem iz nje; toda medtem ko pijem, vidim peščeno dno in odkrivam, kako plitva je. Njen lahni tok drsi mimo, večnost pa ostaja. Pil bi globlje; lovil bi ribe na nebu, katerega dno je posuto z zvezdami.