Diana Pungeršič   Feri Lainšček: Ne. Ilustrirala: Nana Homovec. Maribor: Litera, 2018.   Naslov Lainščkove nove pesniške zbirke za mlade je lakoničen in že na prvi pogled vzbudi zanimanje. Še posebej ob markantni naslovnici ilustratorke Nane Homovec, ki je »ne« izpisala z velikima črkama čez polovico sinje modre strani. Če ikonična nikalnica pri odraslih vzbuja […]

Nič   Preveč mračno je, da bi bil mrak. Niti tega ne vem, kako dolgo sem že tukaj. Nepremičen. Celo večnost, se mi zdi. Ni mi všeč: tule je res preveč mračno, še nikoli ni bilo tako. Včasih se je zgodilo, da je za kakšno minuto ugasnila luč, ampak ob robu stropa so se nemudoma

Odreši svet plaza plastične pošasti   Preizkusi vse barve, vse okuse! Preplezaj najbolj strmo steno, preplavaj najdaljši zaliv, izumi nov program in preseneti svet, ozdravi ljudi bolezni in dolgčasa! A je še ena, bolj skrita naloga, težja in morda pomembnejša: odreši svet plaza plastične pošasti!   Ko si želiš najlepšo obleko in najbolj kulske čevlje,

Pogovori s sodobniki Andrej Pleterski z Anjo Štefan   Pleterski: Pred kakšno uro ste izvedeli, da ste letošnja prejemnica večernice za leto 2017. Čestitke! V vaši karieri nagrade že dolgo niso novost, že leta 2001 ste prejeli Levstikovo nagrado za Melje, melje mlinček. Če torej upoštevava številne nominacije in nagrade, kakšen je vaš vtis –

Majda Koren   Projekt: Bi Sneguljčica danes sploh še nasedla? Ali kako napraviti iz branja pravljic veliko zabavo?   Pomislimo, kako pouk športa – ki smo ga nedavno tega še imenovali športna vzgoja – vpliva na mlade in kaj želimo s tem poukom doseči. V prvi vrsti to, da se otroci med poukom razgibajo, da

Nada Grošelj Prevajanje otroške in mladinske književnosti   Pred kratkim sem spet vzela v roke 26. zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, posvečen dvema temama: prevajanju Prešerna in prevajanju pravljic. Sklop člankov o pravljicah se začne z Janezom Gradišnikom, enim od velikanov slovenskega prevajalstva, ki je bil ob izidu zbornika (1997) še med nami. V prispevku

Igor Saksida   Literarnost kot preseganje tvitovske gluhosti   Vedno bolj se v času, ki ga sooblikujemo, v šolskem prostoru in širše zastavlja vprašanje smiselnosti potopitve v svet književnega besedila: bralčevega soočanja z njegovimi domišljijskimi, čustvenimi in miselnimi razsežnostmi in izzivi. V času, ko se celo (na videz) pomembna politična govorica (zavestno?) usmerja – verjetno