V času sebčkov ali selfiejev in umeščenosti v mrežo turističnih destinacij se zdi edino naravno, da smo dobili še poezijo sebčkov. Ti so vezivno tkivo nove zbirke Petra Semoliča Robovi. V naslovih pesmi so Sebček na bregu Ljubljanice, Sebček na Prešernovem trgu, Sebček z novimi sončnimi očali, Sebček po koncu službe, pa pesmi, poimenovane po […]

Podobno kot Claudio Magris v svojem epohalnem delu Donava, kjer tej reki sledi od nekakšne napajalne drče oziroma lesenega žleba, ki prestreže vodo s hriba, in se potem razlije po livadi, preden steče proti delti ob Črnem morju, in zraven popisuje zgodovino in etnologijo in seveda tudi kulturo, znamenite in manj poznane ljudi in pretekla

Če se ozremo po žanrski krajini sodobne mladinske književnosti, kaj hitro opazimo, da so v vsakoletni produkciji takšne ali drugačne kriminalke in detektivke zastopane dokaj konstantno.  Razpravljanje o žanrih je v kontekstu mladinske književnosti razmeroma zahtevno in zoprno početje, a spet ne v tolikšni meri, kot trdijo nekateri teoretiki (npr. Nikolajeva), saj številne žanre, detektirane

Pesnika, pisatelja, dramatika, filmskega in gledališkega režiserja Vinka Möderndorferja ni treba podrobneje predstavljati – s širokim razponom pisanja, prepoznavnostjo, nagradami in kakovostjo je močno zapisan na slovenski literarni, gledališki in filmski zemljevid. Osebno se mi zdi še posebno izpovedno močan prav v poeziji, bodisi za otroke bodisi za odrasle. Poezija je posebna zvrst, katere bralstvo

»Kadar se znajdem na morju, me je kar težko spraviti nazaj globoko v kopno deželo. In kadar se znajdem v morju, me je težko spraviti iz njega. Ko sem bil mlad, sem bil lahko v morju ves dan, od jutra do večera; ponavadi sem šele tik pred sončnim zahodom zlezel v čoln in ga usmeril

V svoji sedmi pesniški zbirki Pogovori z nikomer Brane Senegačnik vnovič stopa globoko v neznano pokrajino človekovega (ne)bivanja in vse intenzivneje zastavlja večna in neodgovorljiva vprašanja o presežnem, ki jih je raziskoval že v dosedanjem pesnjenju, nemara še najbolj v predhodnih dveh zbirkah Arie antiche in Tišine. Obe namreč intenzivno in skoncentrirano posegata na področje,

Slovensko-kitajska akademska slikarka Huiqin Wang (roj. 1955 v Nantonu na Kitajskem) je diplomirala na Akademiji likovnih umetnosti v Nandžingu, specializacijo pa je opravila na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. V Ljubljani živi in dela od leta 1983. Slikarka je univerzitetna učiteljica in poučuje kitajsko slikarstvo in kaligrafijo na Oddelku za azijske in afriške študije ljubljanske

Naslovnico romana Norhavs na vrhu hriba krasi podoba samotnega dvorca (ali večje hiše) na praznini ob oguljenem zimskem drevescu, kar takoj sproži val asociacij, ki segajo od grozljivega romana do  klasičnih poirotovskih detektivk. Postavitev stavbe pa pričakovane predstave tudi zamaje: naslovna slika je preobrat, narobe svet, v katerem se tradicionalni simbol stabilnosti – hiša kot

Leta 2012 je Barbara Simoniti zelo opazno in odmevno zakorakala na polje mladinske književnosti, in sicer z zajetno, razkošno knjigo Močvirniki: zgodbe iz Zelene Dobrave, ki jo je res imenitno ilustriral Peter Škerl. Močvirnikom je dve leti pozneje sledila nekoliko manj odmevna (kar ob pozornosti, ki je je bila deležna prva knjiga, niti ne preseneča)

V literarni zgodovini poznamo kar nekaj koledarskih pesnitev in pesniških zbirk. Najbolj znana je Heziodova epska pesnitev Dela in dnevi iz 7. stoletja pred našim štetjem, v kateri pesnik spaja praktične nauke za kmetovanje in pomorstvo z religioznim in moralnim naukom, ki slehernika spodbuja k pravičnemu delovanju.  Pozneje se je Ovid z epsko pesnitvijo Fasti,