Predstavljaj si, da gre očka na službeno potovanje, ti pa z njim. To se je zgodilo Timeju. Najbrž se sprašuješ, kaj je počel, medtem ko je bil očka na sestanku. No, odpravil se je skozi mesto, preplaval je reko, naravnost na stadion jo je mahnil, kjer je za domačo ekipo zadel neubranljiv gol, potem si je kupil rogljič in se z njim odkotalil nazaj v hotel. Uh, to je bil prizor, da je še Nikolaju Koperniku padla Zemlja iz rok in se odkotalila proti reki. Pa se ni izgubil? bo vprašala kaka zaskrbljena mama. Kje pa! Vseskozi je sledil rdečim nogavicam.
A po kakem mestu se je potikal Timej? Natakni si rdeče nogavice, pa boš tam. In spotoma še Nikolaja Kopernika pozdravi.
Mnenja:
Sicer ena izmed slikanic, ki deluje zelo odraslo in hkrati umirjeno s svojimi ilustracijami in ritmom besedila. Pa vendar se nam približa z otroško domišljijo, ki nas sprehodi po glavnem mestu Poljske. Skupaj s Timejem se podamo na pustolovščino. Je Timej to res doživel ali pa si je vso pot le domišljal v sobi z vrha hotela? Je bil Timej dovolj star, da ga je očka pustil samega? In kje je njegova mamica?
Alenka Štrukelj – Literarna lekarna
Timej se je v hotelski sobi počutil samega, zato si je ustvaril svoja lasten domišljijski svet, v katerem je vse mogoče, kjer se ničesar ne boji, in v katerem je lahko zmagovalec v vsaki situaciji, ki se je loti. V tem svetu srečuje le prijazne ljudje, ki mu naklanjajo posebno pozornost, njegova domišljija pa ustvari same čudovite trenutke, v katerih se počuti pomembnega in izkušenega in kjer mu ne primanjkuje ljubezni in pozornosti – vse kar pogreša v odnosu z očetom, pa ne more izraziti z besedami.