Iskra upanja, iskra vžigalice je dokumentarni roman o resnični tragediji dveh mater po vojni v Kosovu leta 1999. Prva je izgubila vso svojo družino in že več kot dvajset let vsak dan pogrne mizo zanje; druga se je zažgala, ko so ji vrnili posmrtne ostanke dveh sinov. Roman je mozaik zla, ki ga prinese vojna, in bolečih posledic, ki vojni sledijo v času miru. Medtem ko pripoveduje presunljivo žalostno zgodbo sodobne vojne, v njem odmevajo verzi in sporočila starogrških tragedij, katerih moč se je skozi stoletja le še okrepila.
Roman, v katerem se dokumentarnost zlije z izjemnim slogom, da v njem ugledate tako bedo človeške zverinskosti kot meje človekove vzdržljivosti in neizmernost materinske ljubezni.















