Ole od svojega življenja v vzhodnonemškem mestu ne pričakuje več veliko. Star je 40 let, kadi, pije, ne začne dneva brez tablete proti smrti in večino časa preživi v svojem baru, imenovanem Helsinki. Razpadajoči pivski brlog je zadnje zatočišče njegovih starih prijateljev in čudaških stalnih strank. Toda Oleja preganjajo zadimljeni spomini na pankovsko mladost in sivomodre oči dekleta iz češkega zakotja. Pripoved se prepleta z dekletovimi iskrenimi dnevniškimi zapisi, v katerih leta 1987 beleži svojo osebno revolucijo, prežeto z divjimi ritmi in uporom. V melanholičnem, a ironije polnem romanu o zadnji pankovski generaciji in njeni zapuščini po dvajsetih letih Rudiš odlično izriše duha časa. Konec panka v Helsinkih je tudi zgodba o nenehni želji po smislu in svobodi, zgodba o svetu, ki se spreminja tako hitro, da ga že dolgo ne razumemo več.
Knjiga je izšla s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Češke.
Mnenja:
Renata Vidic – Portal Dobre knjige
Konec panka v Helsinkih je roman, poln ironije, njegova velika vrednost pa se nahaja v problemskih metasporočilnostih, ki odpirajo možnost pogovora o družbenih sistemih, posameznikovih usodah, marginalnostih, jezi, uporništvu in še čem.
Roman je zgolj navidezno samo odraz najstništva in miselnosti Punk is not dead v nekem ozkem časovnem okviru, a gre za mnogo več. Je odličen uvod v teorijo travme. Koncert Hosnov je v času represije obema mladima pomenil tako rekoč vse. Ko se je resegnirani Ole končno vrnil na kraj “zločina”, je dregnil v točko, v katero se je nekoč ujel. Vrnil se je v kremplje travme, v čas (dnevnik, fotografije, star tobak, pričevanje lastnika) in kraj (hiša in senik, kjer so prespali), kjer bi Nancy moral rešiti, a ji ni mogel pomagati. Zdi se, da bo hoteno soočenje s preteklostjo pripomoglo do tega, da bo otopelost pustil za seboj in bo pripravljen živeti s polnimi krili.
Punka v Helsinkih je na neki točki res konec. Ko mestne oblasti Helsinke zaprejo in ko Ole s pomočjo Lene, prijateljev in odlično izpeljane gverilske akcije bar odpre na novi lokaciji. Ampak to pač niso več tisti Helsinki … in Ole potrebuje odgovore, zato odide, njegovo zgodbo pa sklene Pražan. Odgovore bo tekom branja iskal tudi bralec – ne le o Oleju, ampak najbrž tudi o sebi, svojih življenjskih odločitvah in smeri, v katero gre življenje. Kaj vpliva na nas, kaj nam je pomembno in kakšen je naš vsakdan, česa se krčevito oprijemamo in česa si pravzaprav želimo. Odkrito, iskreno. Sami pa se odločite, ali je knjiga punkovski pljunek v obraz ali pač krepka policijska zaušnica. Vseeno vam pač ne bo.
