V Sathyanovi restavraciji je delal še en Tamilec. Ime mu je bilo Masilamani, klicali pa so ga Masi. Sathyan ga je klical annan in Nishant prav tako. Star bi bil lahko okrog trideset let in skoraj ni odprl ust. Nishant je menil, da v srcu skriva močno zgodbo. V očeh, ki so ves čas begale, […]
V prvi polovici leta 2020 smo veliko brali, govorili in razmišljali ob obletnici požiga Narodnega doma v Trstu. Ta dogodek pred sto leti je bil hud udarec po slovenski nacionalni podlagi in razpravljali smo, ne prvič in nemara ne zadnjič, ali slovenska politika na pravi način razrešuje zgodovinske konflikte s sosedskimi, v tem primeru z
Andrej Blatnik: Požig narodnega doma od Monoštra do Ogleja Read More »
Dotaknila se je nabreklega popka, ki se je smolnato svetlikal in rožnato preseval sokove pod zeleno povrhnjico. Roko je položila na tla in pobožala odkrito zemljo. Z blazinicami je zdrsela čez brazdo in počasi zarila prste v mehko podlago. Tukaj bi bil dober prostor. Zajela je prgišče humusa in ga stisnila v pest, a zbodlo
Februar Tudi opoldne je drevje oblečeno v žled. Zrak se tiho poseda na podaljšane ude, na prozorne imitacije debel in vej. Govoriti skoraj ni treba.
Koprivnikar: Če se vrneva vse na pričetek, poezijo ste pisali že kot srednješolec, se nato kot pesnik razvijali ob študiju primerjalne književnosti, v literarni svet pa vstopili s pesniško skupino 443 (prej 442), ki se je v času študentskega gibanja v Ljubljani razvila iz skupine 441. Danes so pesniške grupacije posameznih glasov prej izjema kot
Slovo od leta, ki se noče končati Besede imajo moč, da premikajo predmete, razmikajo obale in vrtijo ozvezdja. Ko naredim piko, vzvalovi površina. Slutim skrivnost, o kateri še ne morem govoriti. V eni od mojih zgodb, morebiti v prvi uspeli pisateljski pripovedi, se pripovedovalec spominja prizora iz otroštva, morebiti zares doživetega, saj je v njegovi
Dušan Šarotar: Slovo od leta, ki se noče končati Read More »
Likov, kakršna sta protagonista nove zgodbe Petra Svetine, v delih za otroke ne srečamo pogosto. Delo na prvi pogled sicer deluje preprosto, v resnici pa subvertira različne pripovedne konvencije in presega družbene stereotipe. V slikanici Kako je gospoda Feliksa doletela sreča v nesreči spoznamo naslovni lik, ki svoje dneve preživlja lagodno, doma, med branjem časopisov,
Peter Svetina: Kako je gospoda Feliksa doletela sreča v nesreči. (Recenzira Ivana Zajc) Read More »
Tronci je tako po svojem temeljnem vzgibu kot najglobljem značaju dramsko besedilo – čeprav navzven privzema žanr sodobne kratke povesti za otroke. Gre za zanimivo in učinkovito, a tudi že široko uveljavljeno in eksploatirano pripovedno matrico dialoga med otrokom in njegovim namišljenim prijateljem, točneje za poskus dialoga, saj namišljeni prijatelj običajno ostaja tiho ali pa
Nataša Konc Lorenzutti: Tronci. (Recenzira Majda Travnik Vode) Read More »
Blaž Lukan, avtor pesniške zbirke za otroke Fantek in punčka, je gledališčnik, natančneje dramaturg, pisec gledaliških kritik in strokovnih razprav, avtor dram in radijskih iger. Je pa tudi pesnik. Njegova prva pesniška zbirka Pesem in pesmi je izšla leta 1977 (Mladinska knjiga). Enajsti pesniški zbirki za odrasle je v letošnjem letu dodal pesniško zbirko za
Blaž Lukan: Fantek in punčka. (Recenzira Sabina Burkeljca) Read More »
Ideja ali zgolj možnost otoka (kot bi rekel Michel Houellebecq) ali, še podkrepljeno, južnega otoka (kot bi zapisal Kajetan Kovič) v nas samodejno sproži nekakšen arhetipski odziv, občutje drugačnega sveta, proč od celine vsakdanjega jaza. Z veliko simbolno težo je obložena tudi modra barva; modri oziroma sinji cvet je bil na primer osrednji simbol romantike,
Irena Androjna: Modri otok. (Recenzira Majda Travnik Vode) Read More »
