Milan Vincetič   Petra Koršič: Furlanka je dvignila krilo. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Prvenci), 2017.   Pesniški prvenec Petre Koršič je trodomen: troje razdelkov, poimenovanih po primarnih barvah (Rdeča, Bela, Modra), izmed katerih nosi vsaka kar celo paleto (pod)pomenov, je hkrati tudi troje registrov poetike, ki se zavezuje glasu, ki »se pred teboj odpre /…/, […]

Iskal sem prostor, še zadnji dosegljivi samotni kraj, kamor bi ubežal pred jesenjo, da bi se predal milemu prividu, ki stoji za vsako pesnikovo besedo in me nagovarja, da bi zmogel dokončati ta nedokončani dialog; spominjanje na bralčevo potovanje duše k Vratom nepovrata. Znova odprem knjigo in že v prvem verzu berem: »Svet je vse

  Neli K. Filipić: Povej mi po resnici. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Odisej), 2017.   /…/ Glavni protagonist romana je Simon, bister in čuteč najstnik (leta pubertetniške upornosti je preskočil), tudi kritični opazovalec družbe, ki ne zdrži več pritiska razbite družine: oče je odšel v Nemčijo in na daljavo ureja z njim bolj ali manj

Goran Potočnik Černe  Partizanski duhovnik Jože Lampret, moderni Črtomir  Križ in kladivo, film Bojana Laboviča. Produkcija Legen, koprodukcija RTV Slovenija. Slovenija. Bojan Labovič, režiser in scenarist dokumentarnega filma Križ in kladivo, je leta 1990 diplomiral iz režije na praški filmski akademiji. Od takrat je kot režiser in scenarist ustvarjal in sodeloval pri številnih produkcijah, namenjenih

Simónovi obiski pri materi so bili za nas, njegove prijatelje, nekaj posebnega. Njegovi poroki in zatem selitvi v notranjost dežele sta se pridružila rojstvo deklice in skoraj stalna brezposelnost.             Telefonski klic gospe Regine, ki me je povabila, naj ju pridem pozdravit, mi je zvenel nekoliko nenavadno, pa ne zaradi povabila samega – v tistem

Pogovori s sodobniki Diana Pungeršič z Mojco Kumerdej   Pungeršič: Vsaka vaša knjiga doslej je razburkala domačo literarno sceno. Po eni strani zaradi perečih tematik, ki se jih lotevate, po drugi zaradi intenzivnosti vaše pisave. Večkrat ste že poudarili, da v procesu pisanja niste preračunljivi, da nimate v mislih učinka na bralca. Pa vendar, vas

Jonah Lehrer Virginia Woolf Vznikajoči jaz Psihologija, ki pojasnjuje vse, ne pojasni ničesar. Marianne Moore Leta 1920, potem ko je Virginia Woolf napisala dva romana z običajnim viktorijanskim pripovedovalcem (takim, ki kot nekakšen vsevedni bog vse opazuje od zgoraj), je v svojem dnevniku oznanila: »Končno sem našla novo predstavo o novi obliki novega romana.« Njena

Valentin Groebner[1] Verjemite mi, lažem Novinarska zgodba neznanega izvora je bila na lepem vsepovsod. Slasten informacijski grižljaj, ki ste ga morali deliti, posredovati naprej, o njem povedati prijateljem, ker je bil tako barvit, tako smešen in neustavljiv. Odprto vprašanje je, ali smo pred izvolitvijo Donalda Trumpa za 58. karsižebodi Združenih držav Amerike dejansko verjeli, da