Ivan Verč O pretoku informacij   Prevod kot dodatek in nadomestilo. Ko prevajalec prenaša v italijansko besedilo slovenske žlikrofe, izbira med dvema možnostma: a) ohrani izvorni leksem in ga opremi z ležečim tiskom, navednicami ali opombo pod črto; b) z leksemom ravioli prenese slovensko nacionalno jed z idrijskega območja v italijanski jezikovni svet nacionalnih jedi [...]

Slavko Pregl Otožne razglednice     Šport in kultura   Časopis Dnevnik je 14. februarja 2025 v rubriki Modrosti na 16. strani, ki ima nadnaslov Magazin, citiral deskarja na snegu Žana Koširja, ki je v reviji Lady izjavil: »Država letno za šport nameni 40 milijonov evrov, čeprav športniki zmagujejo na največjih tekmovanjih in se lahko

Mateja Bedenk Košir   Vidiš me, torej sem O Snegu Marjane Moškrič   »Še vedno ga je zalivala s pogledom,« s temi besedami pisateljica nagovarja naravnanost, pozornost na drugega in te besede tudi v meni vzbudijo občutje ugodja in zadrege. Edo, glavni junak mladinskega romana Sneg Marjane Moškrič, bi se ob poplavi teh občutij najraje

Sven Regener Med depresijo in zasvojenostjo s šalami Humor v literaturi   Naslov pričujočega eseja pogojuje dejstvo, da se moja literatura vedno giblje na ozkem robu, saj resne, žalostne zgodbe pripovedujem tako, da se je ob njih mogoče veliko smejati. Za tem ne stoji nobena posebna namera. Svoje knjige pišem od začetka proti koncu, in

Peter Høeg Otroci skrbnikov slonov   ​​​*** Našel sem vrata iz zapora, ki se odpirajo v svobodo, pišem ti pa zato, da ti ta vrata pokažem. Mogoče boš rekel, koliko svobode pa misli, da lahko zahteva, poba, rojen na Finøju, ki mu pravijo danska Gran Canaria, pa še v farovžu, ki ima dvanajst sob in

Rok Sanda Večna dolžina časa   Zdaj sem samo še ležal. Pozabljen v tej travi. In čas je mineval okoli mene in edino, kar mi je še ostalo, je bilo obžalovanje. Ti zadnji trenutki, ko sem krvavel zadaj za našo domačijo, so trajali celo večnost. Koliko tisočletij se je človeštvo obračalo k nebu v želji

Pogovori s sodobniki Majda Travnik Vode s Slavom Šercem   /…/ Travnik Vode: V svoji karieri ste spoznali, intervjuvali in Slovencem predstavili tako rekoč vsa velika imena nemške povojne književnosti, od Nobelovih nagrajencev Günterja Grassa, Elfriede Jelinek, Herte Müller in Petra Handkeja do Petra Sloterdijka, Uweja Timma, Martina Walserja, Thomasa Brussiga, Petra Stamma, Radeka Knappa,

Včasih se zdi, da se določen zgodovinski dogodek zgodi presenetljivo pozno, čeprav so bili pogoji zanj ustvarjeni že prej. Lahko sicer ugibamo, zakaj določen preobrat, sprememba ali preboj nastopi šele v točno določenem trenutku, ne prej ne pozneje, a zdi se, da sledijo zakonitostim, ki jih v danem trenutku ne moremo docela zapopasti. Zakaj šele

Evald Flisar je eden najpomembnejših slovenskih pisateljev in dramatikov zadnjih desetletij, ki je s prevodi svojih romanov in dramskih besedil v dvainštirideset jezikov tudi izjemno uspešen in močno profiliran v mednarodnem prostoru. Svojo umetniško pot je začel v šestdesetih letih, desetletju dramatičnih sprememb povsod po svetu, ki so do dna pretresle tudi tradicionalno slovensko kulturo

Nada Breznik   Cvetka Bevc: Očku ne bom več pisal pisem. Ljubljana: Družina, 2024.     Cvetka Bevc, pisateljica, pesnica, scenaristka in muzikologinja, si je za svoj mladinski roman Očku ne bom več pisal pisem izbrala tabuizirano temo o izgubi, smrti in zadnjem slovesu, temo, o kateri se zlasti pred otroki največkrat molči, tudi kadar