Jože Horvat nas popelje v tih in skoraj neviden svet vsakdanjosti. Skozi oči svojih nenavadnih junakov – nekaterih že v nebesih, drugih obrobnih in komaj opaznih ujetnikov vsakdana in izgubljenih ambicij, tretjih v podobi ubogljivega mačka ali njegove nesojene gospodarice – boleče opozarja na svet vrednot, ki se izgublja in utaplja v brezbrižnosti, hitrosti in plitvosti današnjega casa. Dogodki, ki jih obravnavajo zgodbe, presegajo površinske zaplete, saj razkrivajo globoke plasti človeske izkušnje – od preteklosti do sedanjosti. Zgodbe obravnavajo različne teme, kljub blagi duhovitosti pa v ozadju nenehno slutimo prihajajočo groznjo. Vsaka zgodba odpira nova vprašanja in razmisleke o svetu in človeski naravi.
V počasnem pripovednem ritmu Jože Horvat ustavi čas in bralcu omogoči vpogled v krhke svetove svojih junakov. Mojstrsko grajena napetost in prefinjeno pripovedovanje razkrivata občutke nemoči in iskanje globljih resnic, kar ustvarja intenzivno in premišljeno bralno izkušnjo.
Jože Horvat Knjige v slovenščini, Knjige za odrasle, Romani
Varuh abecede
24.90 €
- Vezava: trda
- Število strani: 176
- ISBN: 978-961-7218-35-0
- Leto izida: 2024
- Starost: 8+
Kategorije: Knjige v slovenščini, Knjige za odrasle, Romani
Oznake: Jože Horvat, nenavadnost, neviden svet, zgodbe
Jože Horvat
Jože Horvat (1942) je novinar, publicist in pisec. Gimnazijo je končal leta 1960 v Murski Soboti, nato pa v Ljubljani germanistiko in slavistiko, v študijskem letu 1967/68 je bil dva semestra na podiplomskem študiju v Heidelbergu. Leta 1970 se je zaposlil pri dnevniku Delo. Kot novinar in pisec se je posvečal številnim zvrstem, od poročila, reportaže, literarnih portretov do esejev, intervjujev, potopisa, mladinske proze, dnevnika. Razen v Delu je kolumne in knjižne ocene objavljal v tednikih TT in Teleksu, pisal o kulturnem življenju v slovenskem zamejstvu, pripravil vrsto intervjujev z jugoslovanskimi pisci, bil dopisnik zagrebškega tednika Danas, pisal o literaturi in kulturi v tujini … Po več kot poldrugem desetletju je bil krajši čas urednik pri Naših razgledih, nato urednik kulturne rubrike Dela. Po odstopu s tega mesta (1991) je odšel na založbo Mladika v Ljubljani in urejal otroško revijo Kekec, bil honorarno več kot pol leta odgovorni urednik Slovenca, se nato vrnil na Delo, honorarno urejal revijo Zvon. Leta 1998 se je preselil k novoustanovljenemu dnevniku Jutranjik, po njegovem naglem zatonu pa je našel mesto pri reviji Mag. Leta 2000 je odšel na ministrstvo za kulturo, kjer je ostal do upokojitve (2010). Izdal je več kot ducat knjig.
Jože Horvat (1942) je novinar, publicist in pisec. Gimnazijo je končal leta 1960 v Murski Soboti, nato pa v Ljubljani germanistiko in slavistiko, v študijskem letu 1967/68 je bil dva semestra na podiplomskem študiju v Heidelbergu. Leta 1970 se je zaposlil pri dnevniku Delo. Kot novinar in pisec se je posvečal številnim zvrstem, od poročila, reportaže, literarnih portretov do esejev, intervjujev, potopisa, mladinske proze, dnevnika. Razen v Delu je kolumne in knjižne ocene objavljal v tednikih TT in Teleksu, pisal o kulturnem življenju v slovenskem zamejstvu, pripravil vrsto intervjujev z jugoslovanskimi pisci, bil dopisnik zagrebškega tednika Danas, pisal o literaturi in kulturi v tujini … Po več kot poldrugem desetletju je bil krajši čas urednik pri Naših razgledih, nato urednik kulturne rubrike Dela. Po odstopu s tega mesta (1991) je odšel na založbo Mladika v Ljubljani in urejal otroško revijo Kekec, bil honorarno več kot pol leta odgovorni urednik Slovenca, se nato vrnil na Delo, honorarno urejal revijo Zvon. Leta 1998 se je preselil k novoustanovljenemu dnevniku Jutranjik, po njegovem naglem zatonu pa je našel mesto pri reviji Mag. Leta 2000 je odšel na ministrstvo za kulturo, kjer je ostal do upokojitve (2010). Izdal je več kot ducat knjig.
Neža Božič
Neža Božič je študirala prevajalstvo na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 2008 dela kot prevajalka za angleščino in nemščino. Ukvarja se predvsem s sodobno književnostjo nemško govorečih dežel, še posebej jo zanimata otroška in mladinska književnost. Udeležila se je več mednarodnih srečanj prevajalcev v Berlinu, delavnice »Kein Kinderspiel« za prevajalce otroške in mladinske literature ter Mednarodnega programa frankfurtskega knjižnega sejma za prevajalce. Med drugim je prevedla dela Benedicta Wellsa, Bernharda Schlinka, Normana Ohlerja, Tomija Ungererja, Andreasa Steinhöfla in Johna Greena.
Neža Božič je študirala prevajalstvo na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 2008 dela kot prevajalka za angleščino in nemščino. Ukvarja se predvsem s sodobno književnostjo nemško govorečih dežel, še posebej jo zanimata otroška in mladinska književnost. Udeležila se je več mednarodnih srečanj prevajalcev v Berlinu, delavnice »Kein Kinderspiel« za prevajalce otroške in mladinske literature ter Mednarodnega programa frankfurtskega knjižnega sejma za prevajalce. Med drugim je prevedla dela Benedicta Wellsa, Bernharda Schlinka, Normana Ohlerja, Tomija Ungererja, Andreasa Steinhöfla in Johna Greena.
Morda vam bo prav tako všeč…
- Prelistaj knjigo