Betina se boji vsega in vsakogar, še posebno Črnega smetnjaka, zloglasnega nevarnega psa. Toda ko ga reši iz trnovega grma pred hišo, postaneta prijatelja. Verigo, s katero je bil nekoč priklenjen, si Betina ovije okoli telesa. V tistem trenutku postane Beti Verižnomajična, pogumna in neustavljiva. Skupaj s Črnim smetnjakom in jerebico Tek-tek živi v lovskem revirju doktorja Mlinariča Godrnjavsa, ki pa mu je divje dekletce trn v peti.
Kadar je veselje tako veliko, otroci, je velika tudi nevarnost. In nevarnost, ki je pretila Beti Verižnomajični, ni prišla kot pihajoči zmaj.
Albert Wendt (1948) je večkrat nagrajeni nemški pisatelj, ki je opravljal kup neverjetnih poklicev, bil je kurjač, ključavničar, rokoborec, traktorist, vojak, kulturni antropolog in odrski delavec. Slovenske bralce je očaral že z mladinskima romanoma Henrikin strešni vrt in Tok-Tok v Sovjem dolu, zdaj pa vas bo navdušila Beti Verižnomajična, za katero je leta 2009 prejel avstrijsko nagrado Österreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis.
Albert Wendt
Albert Wendt (1948) je nemški pisatelj, ki že vse življenje živi v vasici blizu Leipziga. Po opravljeni maturi je delal kot kurjač, ključavničar, rokoborec, traktorist, vojak, kulturni antropolog, odrski delavec in pesnik. Piše aforizme, pesmi, gledališke igre, kratke zgodbe in zgodbe za otroke. V svojih delih šaljivo predstavlja osrednje aktualne probleme današnjega časa. Za knjigo Henrikin strešni vrt (Henrikes Dachgarten) je leta 2019 prejel avstrijsko nagrado Österreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis, radio Deutschlandfunk pa jo je uvrstil med sedmerico najboljših knjig za mlade bralce. Leta 2021 je bil s svojim mladinskim romanom Tok-tok im Eulengrund ponovno nominiran za nagrado Österreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis.
Alexandra Natalie Zaleznik
Alexandra Natalie Zaleznik, rojena leta 1984 v Münchnu, je odraščala dvojezično. Prav večjezičnost, ki ji je bila položena v zibelko, je bila pozneje povod za študij nemščine in lektorat švedščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani; leta 2011 je diplomirala z diplomsko nalogo Kamni spotike v Auschwitzu. Vrsto let je učila v Društvu za ohranjanje nemškega maternega 176 jezika v Ljubljani, ki deluje pod okriljem nemškega veleposlaništva, in na jezikovnih tečajih. Od leta 2018 je kot prevajalka leposlovja samozaposlena v kulturi, občasno pa tudi sama ustvarja, pesni in piše. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, Slovenske sekcije IBBY in evropske mreže Traduki. Rada se udeležuje prevajalskih delavnic doma in v tujini ter občasno sodeluje z Radiem Slovenija. Prevaja iz nemščine in švedščine, zaslužna pa je tudi za vse več prevodov slovenskih besedil v nemščino.
