Gašper Stražišar Med intimnim in političnim Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek: Prva beseda je mama, Vranica. Režija: Brina Klampfer Merčnik. SNG Drama Ljubljana, Mali oder. Premiera: 10. oktober 2025. Na malem odru SNG Drama Ljubljana je odločitev za dvojno praizvedbo – dram Prva beseda je mama Tjaše Mislej in Vranica Pie Vatovec Dirnbek – več kot […]
Lucija Stepančič Vesna Lemaić: Obraz. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2025. Nepredvidljivi opus Vesne Lemaić, ene od najbolj prepoznavnih LGBTQ avtoric, že od samega začetka oscilira med fantastiko in družbeno kritiko, pri čemer se blago humorne primesi mešajo s skrajnim realizmom na meji avtofikcije. Potem ko je prvenec z naslovom Popularne zgodbe prijetno presenetil s
Meta Kušar Majhna običajna knjiga 1. Gilgameš je v moji krvi. V kosteh. Del od bogov, nikoli ne molči. Zares nikoli. Nerazumljivo šepeta. V grlu ga okušam. Neizjokane solze murnov. Zvezdni mir noči. Boli enako, kakor del iz zemlje. Tako že štiri tisoč let. Še enkrat več. Daj, streljaj z lokom iz češnjevega lesa
Kristian Koželj z Dušanom Šarotarjem Koželj: Tvoje ustvarjanje definirata dva temeljna toposa, ki se nenehno javljata v tvojih delih: prekmurska ravnica in neimenovani otok. V kakšnem medsebojnem razmerju sta? Šarotar: Morje je jezik, ki ločuje in povezuje otoke, naše samote. V svoji prvi objavljeni knjigi, Potapljanje na dah, sem pisal o življenju na
Valentina Smej Novak Založniki in njihovi sejmi Leta 1997 sem se prijavljala za prvo študentsko delo v založništvu. Tako kot vsakih deset let poprej in poslej so tudi tisto leto, spričo prvih zamahov interneta, knjigam in branju napovedovali konec. Kolegi, ki so imeli dostop do zmogljivih računalnikov na Institutu Jožef Stefan, so mi pomagali
Valentina Smej Novak: Založniki in njihovi sejmi Read More »
Miljana Cunta: Branje leposlovja: radost in napor Read More »
Urban Leskovar Simona Semenič: Bes te lopi. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Srednji svet; prvi del trilogije), 2025. Simono Semenič poznamo kot eno najpomembnejših in največkrat nagrajenih slovenskih dramatičark, doslej je prejela tri Grumove nagrade, in sicer za besedila 5fantkov.si, 24ur in Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije. Morebiti manj znano je njeno
Nika Gradišek Poezija, ki (pre)priča Razmislek o slam poeziji in romanu Pesnica X Poezijo pogosto razumemo kot najvišjo in najkompleksnejšo rabo jezika. Tako smo Prešernu hvaležni, da je v času narodnega prebujanja dokazoval, da tudi naš jezik premore svojo najvišjo formo, poetičnost, in tako danes, sredi na videz neskončnih diskusij o človečnosti ali
