Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Majda Koren: Projekt: Bi Sneguljčica danes sploh še nasedla?

Sodobnost / Arhiv člankov  / Majda Koren: Projekt: Bi Sneguljčica danes sploh še nasedla?

Majda Koren: Projekt: Bi Sneguljčica danes sploh še nasedla?

Majda Koren

 

Projekt: Bi Sneguljčica danes sploh še nasedla?

Ali kako napraviti iz branja pravljic veliko zabavo?

 

Pomislimo, kako pouk športa – ki smo ga nedavno tega še imenovali športna vzgoja – vpliva na mlade in kaj želimo s tem poukom doseči. V prvi vrsti to, da se otroci med poukom razgibajo, da lahko nato lažje sledijo pouku, med katerim so primorani mirno sedeti in poslušati, razmišljati, pisati ali pripovedovati. Drugič: s športom se navajajo na zdrav način življenja, ki naj bi ga gojili tja do pozne starosti. In tretjič: pouk športa naj bi jim vzbudil željo po gibanju, jim priljubil športne aktivnosti. Tako naj bi se športno udejstvovali prav vsi ljudje, ne glede na starost, in to z največjim veseljem. Dobršen del pouka športa tako poteka v obliki igre ali tekmovanj in v resnici se otroci veselijo prav vsake ure športa, ki jo imajo na urniku.

Kako pa je s poukom slovenščine, torej branja in pisanja ter književnosti? V prvi vrsti se otroci učijo osnov komunikacije: govora, branja, poslušanja in pisanja. To je čas, ko se morata branje in pisanje šele avtomatizirati, hkrati pa so otroci že sposobni poslušati daljša in zahtevnejša besedila ter o njih poročati. Drugič: s poukom slovenščine, še posebej ob poučevanju literature, se otroci navajajo na knjige, jih spoznavajo in ugotavljajo, kaj vse je mogoče iz njih izvedeti. Ob poslušanju ali branju vrhunske literature spoznavajo, da se v knjigah skriva nešteto zanimivih prigod in misli, da v knjigah živijo junaki, ki so prav takšni kot oni sami ali pa tisti, ki bi jim otrok želel biti podoben. In tretjič: pouk slovenščine naj bi na dolgi rok ne le usposobil učence, da postanejo funkcionalno pismeni, temveč bi radi dosegli tudi to, da bi jih čim več postalo bralcev knjig za vedno, da bi do pozne starosti z veseljem segali po knjigah.

Branje pomeni otroku prijetno doživetje, doživetje, ki si ga želi znova in znova in ki ga bo počasi pripeljalo do tega, da začne brati tudi sam, da branje sprejme ne le kot šolsko dejavnost in obveznost, temveč tudi kot prostočasno dejavnost, torej branje za zabavo, branje kot kvalitetno preživljanje prostega časa. In ni nujno, da je branje za zabavo zgolj lahko čtivo. Marsikateri odrasli bralec v prostem času bere najzahtevnejša besedila.

Kako doseči to, da se bodo otroci navadili na brskanje po knjigah, branje, iskanje informacij? V petinštirideset minutnih sklopih ni ravno dovolj časa za poglobljen študij. Ena od možnosti za natančnejše in bolj poglobljeno spoznavanje določene snovi je projektno delo. In kako povezati knjigo s čemer koli?

Knjiga in medved?

Knjiga in promet?

Knjiga in raziskovalec?

Knjiga in izumitelj?

Knjiga in kamen?

Otroci bodo takoj našteli kup idej, o katerih bi se lahko pogovarjali ali brali in pisali na določeno temo.

Vzemimo za primer projekt, ki govori o knjigi in hrani. Zakaj ravno o hrani?

Prvič: Lakota je najboljši kuhar. Hrana spada med temeljne človekove fiziološke potrebe, hkrati pa pogled na poln hladilnik ali nekoč na polno shrambo vzbuja občutek varnosti, saj je zagotovilo, da bomo preživeli in ne bomo tolkli lakote v mrzlih in temačnih zimskih dneh. Hrana je v življenju otrok sila pomemben faktor, o hrani zna in želi pripovedovati vsak izmed njih.

Drugič: Na med se muhe love, na sladke besede ljudje. Poznamo popolnoma neužitne knjige, težko prebavljive, take brez soli, pocukrane knjige, tiste, ki si jih hitro sit, in knjige, ki so ravno prav mastne, ne premalo in ne preveč, in vsebujejo ravno pravšnje zrno soli. Poleg tega poznamo knjige, ki nam dobro teknejo in jih požremo na mah, in tiste druge, ki nam sploh ne dišijo. Ker med sladke besede spadajo banane, hruške, med, bombon, torta, čokolada in sladoled, ravno tako kot ljubezen in prijaznost, je recept za priljubljeno knjigo na dlani: govori naj o hrani. In niti ni nujno, da je to kuharska knjiga! Otroci so znova in znova navdušeni nad zgodbico Mizica, pogrni se, še vedno uživajo v zgodbi ne glede na to, da živimo v dobi obilja.

In tretjič: Kjer je jabolko, tam je tudi – štrudelj. Na Zemlji je človek edino bitje, ki zna pripraviti hrano na ognju – jo toplotno obdelati, jo peči, dušiti ali kuhati. Pripravo hrane je povzdignil v umetnost in znanost, in to lahko razberemo tudi iz knjig.

 

Ena, dva, tri, začnimo?

 

Uvodna motivacija je lahko navadno jabolko, ki ga skrijemo v čarobno škatlo. Učenci naj najprej uganejo, kaj se skriva v škatli. Z igro ugibanja spodbudimo tako tiste, ki so notranje motivirani in jih ‘poganja’ radovednost, kot zunanje motivirane, ki sodelujejo, ker radi tekmujejo.

Med ugibanjem se možgani ‘ogrejejo’ in zdaj so na vrsti vse reči, povezane z jabolkom. Uvodno motivacijo lahko izvedemo tudi v obliki možganske nevihte. Otroke prosimo, naj zapišejo nekaj besed, ki jih spominjajo hkrati na hrano in na pravljice. Res zanimive odgovore bomo dobili, če jih prej opozorimo na pravila možganske nevihte:

  1. Hitro zapiši, kar koli ti pade na pamet.
  2. Ni napačnih odgovorov, so le zanimivi.
  3. Ker je to nevihta v tvojih možganih, nima smisla prepisovati od soseda v klopi.

 

Naslov projekta naj bo provokativen, naj sproži čim več vprašanj in čim več različnih odgovorov.

/…/

Ni komentarjev
Objavi komentar