V humornih zgodbicah Nade Horvat vas čaka prava četica muc – prijaznih in debelušnih, zaletavih in nespametnih, premetenih, lenobnih, malce domišljavih in modnih … A naj imajo muce takšne in drugačne muhe, se prav nobena ne more upreti brezčasni in vznemirljivi igri z miškami. Ob zanimivih dogodivščinah prebivalcev Mačkovca in čudovitih ilustracijah Pike Vončina se boste neznansko zabavali in se pošteno nasmejali. Za vse ljubitelje živali in dobrih zgodb!
Zakaj je knjiga dragocena: V humornih zgodbicah o mačkah ne boste prepoznali le svojih najljubših domačih prijateljev, temveč boste v različnih mačjih značajih in muhah lahko prepoznali tudi sami sebe. Široka paleta prikazanih vrlin in slabosti, ki se udejanjajo v različnih življenjskih situacijah, ponuja številne teme za pogovor.
Ključne besede: humor, smešne mačje prigode, mačja nrav, različni značaji, različne življenjske situacije, vrline in slabosti.
Nada Horvat
O Nadi Horvat boste veliko izvedeli iz zgodb o mucah in mucih, saj je tudi ona Modna Mačka, Bajsica-Suhica, Popotnik in Čakalka, skupaj s svojo mačjo družbo pa rada tudi poležava. V premorih med pretegovanjem in dremanjem si pripovedujejo zgodbe o sebi in drugih, ki jih Nada nato zapiše. Mačja druščina dobi za nagrado najboljše mačje piškote, Nada pa je najbolj vesela, če so njeni zapiski všeč bralcem.
Pika Vončina
Pika riše in slika. Tega se je naučila v veliki slikarski šoli, ki se ji reče Akademija. Do zdaj je ilustrirala več kot šestdeset knjig za otroke, med njimi tudi učbenike in devet avtorskih slikanic. Nadine mačke navdušeno pravijo, da jih je odlično “zadela”. Pika riše poleg mačk tudi druge živali, na primer miši, krokodile in zajce, pozabiti pa ne smemo tudi na ovco Emilijo in kokoško Hildo. Zato ni presenetljivo, da je za svoje delo prejela številne nagrade doma in v tujini.
Vasja Bratina
Vasja Bratina (1963) je prevajalec literarnih in esejističnih del iz italijanščine, angleščine, hrvaščine in srbščine. Po nekaj raznolikih zaposlitvah se je v letih 1999 in 2000 udeležil tečajev za prevajalce v ustanovah Evropske unije v Luksemburgu. Nato se je posvetil skoraj izključno prevajanju. Njegov prvi prevod daljšega besedila je bil prevod najpomembnejšega dela Predraga Matvejevića Mediteranski brevir. Prevajal je tudi avtorje, kot so Umberto Eco, Claudio Magris, Oriana Fallaci, Julian Barnes, Michael Crichton, in številne druge. Za svoje prevajalske dosežke je leta 2007 prejel prestižno Sovretovo nagrado.