Odlomki iz romana
Prvi del
- S perspektive invalidskega vozička
Obožujem sestro Aliki. Aliki. Aliki. Aliki. In nobene druge. Sestra Aliki naredi vse prav: vrata moje sobe pusti malce priprta, skodelico z dulcem, v kateri je sadni čaj, vedno postavi na mojo levo, ne poskuša mi vzeti steklenice viskija iz predalnika nočne omarice, ne teži mi, kadar v kafeteriji pijem vino, in ne prigovarja mi, naj se spravim na vrt. Kadar je v službi sestra Aliki, hočem, da me neguje samo ona. Kolikokrat sem jim to že rekel! Čeprav je Aliki v službi, so mi danes poslali neko novo sestro. Ne poznam je, nikoli je še nisem videl. Bi me morda ona peljala v Švico?
TANOVA: Bogdaj, gospod Turin!
Vsi vedo, da je moje ime poudarjeno na prvem zlogu. Tanova pa poudari moje ime na drugem zlogu, kot pri italijanskem mestu. Ta večni bogdaj tudi sovražim. Vse bi ji moral razložiti, ampak ne vem, kako ji je ime. Kaj piše na tablici z imenom, ne morem prebrati.
- STEINHÄUSER: V skladu s potekom bolezni vid slabi.
Moje oči vedno bolj pešajo. Kmalu bom moral brati s povečevalnim steklom, tako kot tastara Ditscheinerca iz sobe 407. Včasih vidim več dni vse zamegljeno, včasih pa samo na eno oko. Potem se končno spet vse uredi in medicinske sestre mi ne verjamejo. Kraljica gora mi jemlje vid, lepo in počasi, dokler ne bom popolnoma oslepel. Vsake toliko se mi vname očesni živec, potem gre vse od začetka: okulistični pregledi, meritve vidnega polja, spet druga zdravila.
TANOVA: Ali bi gospod Turin morda rad šel na vrt, si privoščil kaj sonca?
V negovalnem domu me vsi kličejo gospod Turin, da me pa ta sestra ogovarja v tretji osebi, me jezi. Ne, gospod Turin ne želi na vrt, gospod Turin se požvižga na naravo. Gospod Turin sovraži naravo. Ker je kruta in nepravična. Gospod Turin samo pogleda svoje telo, pa se takoj zave, kako kruta je narava. Telo petinštiridesetletnika, ki je videti kot telo petinšestdesetletnika, ki pa ne more več vštric niti s petinosemdesetletnikom: to je narava! Gospod Turin ne potrebuje sonca, ker gospod Turin jemlje vitamin D v obliki kapljic. In gospod Turin si tudi ne bo privoščil sonca. Gospod Turin si bo v kafeteriji privoščil kozarček veltlinca. Tako je videti to življenje, vsaj s perspektive invalidskega vozička.
O sebi rad govorim v tretji osebi. Skoraj se zdi, da gre za nekoga drugega, kot da ima nekdo drug multiplo sklerozo, kot da nekdo drug sedi v tem invalidskem vozičku, kot da bi nekoga drugega povsod spremljal kateter, kot da bi v tem negovalnem domu stanoval nekdo drug. Nova medicinska sestra zapusti sobo gospoda Turina. Njene prsi so zelo majhne. Skoraj vse medicinske sestre na oddelku za MS imajo majhne prsi. Gospod Turin jih imenuje plohaste prsi. Od svoje žene Irene je Turin v dar dobil tablični računalnik. Aliki ga je dala polniti, zato visi v vtičnici. Zdaj ga mora končno zagnati, da bo lahko Irene za vikend o čem poročal in ji ne bo brez besed sedel nasproti. Irene pride vsako soboto in nedeljo.
GOSPOD TURIN: Na tablici sem že gledal YouTube.
GOSPOD TURIN: Na oddelku imamo novo medicinsko sestro. Moje ime poudari na drugem zlogu.
GOSPOD TURIN: Tastara Ditscheinerca ždi pol noči pred televizijo v skupini sobi, in ker tako slabo sliši, navije zvok do konca. To mora potem poslušati cel oddelek.
GOSPOD TURIN: Sestra Aliki je danes v službi. Saj veš, katera, tamala Grkinja z uhanom v nosu.
Vse to Irene ne bo zanimalo. Gospod Turin ima rad življenje v domu, takoj ko pa o tem pripoveduje Irene, se mu vse skupaj zazdi smešno. Irene bo za trenutek pogledala izza časopisa in prikimala gospodu Turinu, kot da ga je poslušala. Sestra Aliki prinese kosilo.
SESTRA ALIKI: Gospod Turin, ali se ne da malo bolj prijazno?
GOSPOD TURIN: Ali sem bil neprijazen?
SESTRA ALIKI: Zakaj pa je sestra Nata objokana privihrala k meni?
Gospod Turin mora ime kakšne nove sestre trikrat glasno ponoviti, da ga ne bi pozabil. Vsak večer vadi sestrsko abecedo. Aliki. Aliki. Aliki. Barbara. Barbara. Barbara. Jessy. Jessy. Jessy. In zdaj torej: Nata. Nata. Nata. Je bilo ime na tablici res tako kratko? Nova sestra se gospodu Turinu zasmili, ampak ime mu je pač Turin s poudarkom na prvem zlogu in pač noče na vrt, noče, noče. Hoče, da ga neguje Aliki in ne katera koli nova medicinska sestra, kar je povedal že stokrat. Vsaj kosilo mu je zdaj prinesla Aliki.
GOSPOD TURIN: Kaj je danes na jedilniku?
SESTRA ALIKI: Faširano meso.
GOSPOD TURIN: Faširano meso! Zakaj bi danes jedel, kar sem že včeraj zavrnil?
Aliki iz nočne omarice izvleče mizno ploščo, odide in se vrne s pladnjem. Gospodu Turinu je na Aliki všeč vse, razen pirsinga v nosu.
GOSPOD TURIN: Sestra Aliki, vi imate uhan na napačnem mestu.
SESTRA ALIKI: Tega ne razumete, gospod Turin.
Gospod Turin skoraj vedno izpusti večerjo, saj zvečer raje poseda v kafeteriji. Kosi samo, če mu kosilo prinese njegova najljubša medicinska sestra. Če mu ga prinese sestra Margit, vodja oddelka, se hrane ne dotakne. Gospod Turin dvigne pokrov z jušne sklede in kondenzirana voda pokaplja pladenj. Gospod Turin sovraži mokre pladnje. Sovraži mokre mize. Na splošno sovraži mokroto, v tem je podoben mačkam.
SESTRA ALIKI: Vam tekne?
GOSPOD TURIN: Užitno je.
Aliki ostane v sobi, medtem ko gospod Turin jé. Ona ve, da ne bo trajalo prav dolgo. Prehranjevanje kuri čas, dragoceni čas, ki bi ga lahko Turin preživel v kafeteriji.
SESTRA ALIKI: Ste že sprobali svoj tablični računalnik?
GOSPOD TURIN: Če mi posredujete svoj zasebni email, vam pišem.
SESTRA ALIKI: Gospod Turin, pri tolikih oboževalkah nimam kaj iskati.
GOSPOD TURIN: Kdo pa so moje oboževalke?
SESTRA ALIKI: Gospa dr. Payer, na primer, nova psihologinja. Že trikrat je vprašala po vas. Danes popoldne spet pride.
Aliki vzame pladenj z mize gospoda Turina. Gospodu Turinu je res všeč, škoda le, da ima tako majhne prsi. Ampak na njej mu je to celo všeč. Aliki ve, da se mu mudi v kafeterijo.
GOSPOD TURIN: Sestra Aliki, me boste vi peljali v Švico?
SESTRA ALIKI: Ne že spet, gospod Turin! Ni vam treba v Švico.
GOSPOD TURIN: Moram v Švico, tam je evtanazija dovoljena.
SESTRA ALIKI: Tudi brez tega boste umrli. Čisto zagotovo.
GOSPOD TURIN: Mogoče se lahko v Švico odpeljem z Uberjem. Ali veste, kako deluje ta Uber?
Gospod Turin se med 12. in 13. uro vsak dan odpelje v kafeterijo v preddverju doma. Tam obsedi in pivcka vino, dokler se kavarna ne zapre. Aliki je edina, ki ga ne graja in ga ne opominja, vse druge sestre mu ves čas solijo pamet, kako škodljiv je alkohol. Ampak le kaj boljšega bi ga lahko doletelo, kot da bi ga pogubil veltlinec?
/…/