/…/
Zunanja in notranja motivacija ali ko je sklep v bistvu šele začetek
Posredništvo vključuje motivacijo. Številke, ki so nam pomagale izrisati vlogo knjižnic kot literarnih posrednikov, spadajo med zunanjo motivacijo. Ustvarjajo možnosti in ponujajo izbiro. Notranja motivacija je prisotna v času, ki ga ima knjižničar ali knjižničarka na razpolago za oseben odnos z uporabnikom pri izposojevalnem pultu. Ali še bolj, je čas, ki ga nameni neuporabniku, saj tega ne sreča pri izposojevalnem pultu. Če je mladostnik v videoigrici dobil dodatne točke za izgradnjo knjižnice, potem je zunanja motivacija tista, ki vodi do dodatnih točk. Življenja pa rešuje notranja motivacija, ki jo mladostnik dobi, ko v videoigrici reši življenje knjižničarki. Notranja motivacija za branje se prebudi v odnosu in se gradi skozi zgled, pogovor in spet odnos. Pri statističnih meritvah, ki jih Mariborska knjižnica letno pripravlja kot sestavni del preverjanja uresničevanja kazalnikov uspešnosti, je tudi podatek o času, ki ga ima knjižničar ali knjižničarka na razpolago za posameznega obiskovalca knjižnice.[1] Štiri minute in sedem sekund je podatek iz leta 2017. V tem času se skrivajo inovativnost, sposobnost in strokovna kompetentnost, kako od bralca pridobiti povratno informacijo o prebrani knjigi in kako dati bralno spodbudo za novo knjigo. Podatka o tem, koliko časa knjižnice namenijo neuporabnikom, nečlanom in t. i. nebralcem, nimamo. Povratna informacija o knjigi je tisto dodatno življenje, kajti posredovanje knjižnega gradiva v knjižnici je kot spirala. Z vsakim dodatnim osebnim bralnim vtisom se veča paleta razpoložljivih bralnih namigov. Branje knjige je najprej osebna izkušnja, ki jo knjižničar ali knjižničarka v vlogi literarnega posrednika prelevi v osebno priporočilo: »Mene je ta knjiga nagovorila … Meni je bila všeč, ker … Ne vem pa, če bo vam.« Vsak krog v spirali knjižničarskega posredništva bogati z osebno bralno izkušnjo še nekoga in s tem se veča supermoč knjižničarke v vlogi literarne posrednice. Do te moči pa ni moč priti brez odnosa in pogovora. Torej brez besed. Če se je v zadnjih dveh letih ta odnos v določeni meri preselil v svet družabnih omrežij, je to drugačen odnos, vendar pa ta še vedno gradi na stališču o prebranem.
[1] Podatka o tem, koliko časa knjižničarji in knjižničarke namenijo obiskovalcem knjižnic v času izposoje gradiva, na nacionalnem nivoju ne spremljamo.