Slavko Pregl
Otožne razglednice
Šport in kultura
Časopis Dnevnik je 14. februarja 2025 v rubriki Modrosti na 16. strani, ki ima nadnaslov Magazin, citiral deskarja na snegu Žana Koširja, ki je v reviji Lady izjavil: »Država letno za šport nameni 40 milijonov evrov, čeprav športniki zmagujejo na največjih tekmovanjih in se lahko postavijo ob bok največjim športnim velesilam, kulturi pa namenijo 280 milijonov evrov, pa čeprav nimamo ne oskarjev ne grammyjev.«
Podobno izjavo je pred meseci prvi dal smučar Jure Košir.
Zatem je bralec v rubriki Mnenja podal nekoliko širšo sliko (finančnih) razmerij med športom in kulturo ter zapisal, da bo letos šport od države prejel 53 milijonov evrov, kultura pa 325 milijonov. Poleg zelo zanimivih primerjav (višina Bloudkove in Prešernove nagrade itd.) je med drugim zapisal: »… a se vendarle sprašujem, ali sta slovenska kultura in umetnost v primerjavi s športom res toliko več ‘vredni’. Sploh če primerjamo, koliko naših državljanov se aktivno ukvarja s športom in telesno aktivnostjo ter na drugi strani s kulturo in umetnostjo, in če primerjamo domačo ter mednarodno odmevnost in publiciteto našega športa ter kulture in umetnosti …«
Verjetno bi bilo za vse bralce revije Lady in tudi vsesplošno slovensko javnost zanimivo, če bi »oba« Koširja pojasnila, kaj zajemajo njune milijonske številke in česa ne. So v to vključene investicije v nove objekte, so všteta sponzorstva, gre le za podatke iz proračuna države ali tudi za proračune občin …
Morda bi bilo obema športnikoma dobro pojasniti, da poleg oskarjev in grammyjev obstaja še kaj, kar je izjemen kulturni dosežek. Izjemnih posameznikov in skupin z velikimi mednarodnimi uspehi pri nas je preveč, da bi jih našteval. Je pa seveda res, da ob njihovih dosežkih ne grmijo tisoči na stadionih in mediji jim razen nujnih odmerkov ne posvečajo pretirane pozornosti.
O množičnem kulturnem udejstvovanju, o svojih več deset tisoč članih (pevskih zborih, dramskih skupinah …) bi lahko suvereno poročala Zveza kulturnih društev Slovenije. Pa vrsta drugih (kulturnih) področij je, ki bi lahko naštevala množičnost, ali ustvarjalcev ali »porabnikov«.
Na tem mestu bi se pač zadržal pri knjigah.
V Sloveniji je 60 splošnih knjižnic in vanje je včlanjenih pol milijona državljanov, ki si na leto izposodijo več kot 20 milijonov izvodov knjižničnega gradiva. Knjige desetih (slovenskih) avtoric in avtorjev si bralci in bralke na leto izposodijo več kot 20.000-krat. Je to množica, primerljiva s športnimi množicami? Je to aktivno udejstvovanje v kulturi?
In še o nekaj dosežkih (če neštevilnih uglednih mednarodnih nagrad naših avtoric in avtorjev v tujini ne naštevam).
V času slovenskega predsedovanja IBBY (Mednarodna zveza za otroško in mladinsko literaturo) je bil leta 1967 2. april razglašen za svetovni dan mladinske literature. Poslanice, ki so bile objavljene v 84 državah sveta, so pisali Ela Peroci, France Bevk, Boris A. Novak, Peter Svetina … »Mala Slovenija« je govorila »velikemu svetu«. Bralna značka, stara 65 let, je v svetovnem merilu enkratno združenje 140.000 mladih prostovoljnih bralk in bralcev. Je to množica? Doslej je Bralna značka (tudi) s pomočjo sponzorjev dekletom in fantom v Sloveniji in zamejstvu poklonila tri četrt milijona odličnih knjig. Seveda pa se o njenih (velikih) praznovanjih in dogodkih piše manj kot o nogometni tekmi Radomlje : Domžale (pa imam zelo rad nogomet, da se razumemo).
Čeprav gre za zelo različna področja, zgornje dosežke zlahka primerjam tako z oskarjem kot z olimpijsko medaljo.
Iz površnih izjav, pogosto tudi nevednosti, ki pa so široko popularizirane, se oblikuje javno mnenje, ki med drugim lahko vodi v demagoško zavajanje ljudi, v neotesano trošenje denarja za kakšen hujskaški referendum, denarja, ki bi zelo prav prišel tako športnikom kot kulturnikom.
/…/