Pogovori s sodobniki
Alenka Urh s Tino Bilban
Urh: Ste urednica, literarna kritičarka, raziskovalka, pisateljica, predsednica slovenske sekcije IBBY, članica strokovne komisije za izdajo Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig, skratka, književnosti oziroma, natančneje, mladinske književnosti se poklicno lotevate z več vidikov. Vam je katera od teh poti najljubša in ali ji sorazmerno s tem tudi uspete nakloniti največ časa? Od kod sploh zanimanje za mladinsko književnost?
Bilban: Različne poti, po katerih se srečujem z mladinsko književnostjo, so se oblikovale postopoma – začelo se je z literarno kritiko, ko sem že nekaj časa pisala za danes že pokojni Ampak in Literaturo, so me povabili k sodelovanju pri Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig. Tam me je še posebej pritegnila stvarna literatura za mlade bralce oziroma tako imenovane poučne knjige, ki so v našem prostoru pogosto spregledane. In tako se je zgodba počasi odvijala naprej. Čeprav so moji začetki na teh poteh pogosto povezani s književnostjo za odrasle, sem se vedno bolj posvečala mladinski književnosti. Produkcijo mladinske književnosti, tako domačo kot mednarodno, dobro poznam, skupaj z njenimi specifikami, in na tem področju se dobro počutim, hkrati pa tudi tu z veseljem prehajam med svetovi. Srečevanje z mladinsko književnostjo z različnih vidikov – v vlogi urednice, kritičarke, avtorice – seveda zahteva nekaj distanciranja od del, pri katerih sodeluješ. Po drugi strani pa so izkušnje z druge strani pogosto izjemno koristne – kot sicer v življenju je tudi tu razumevanje perspektive drugega dragoceno. Kot urednica lažje razumem avtorske zagate, kot avtorica lažje umeščam kritiške odzive itn.
Urh: Presečišča vseh zgoraj naštetih vlog so bržkone uredniško/kritiško presojanje, vrednotenje, razločevanje … Kaj pri literarnem delu ocenjujete kot najpomembnejše in kaj menite, da mora kakovostna mladinska literatura prinašati bralcem?
Bilban: Vsa odlična literatura bralcem odpira svetove in jih premakne, pa naj gre za njihova razumevanja ali občutenja. In pri tem seveda teži k odličnosti na vseh področjih – od ilustracij in oblikovanja do besedila, ki zveni in teče. Takrat nas izkušnja branja res lahko premakne. Kakšni so ti premiki, pa je odvisno od knjige. Čeprav sem bila kot mlada bralka navdušena predvsem nad knjigami, ki so povsem pretresle moj svet, ga postavile na glavo, danes občudujem (tudi) avtorje, ki jim uspe nagovarjati bralce z drobnimi tresljaji, odpirati (temeljna) vprašanja v humornih, poetičnih ali pustolovskih besedilih, z nežno občutljivostjo nastavljati ogledalo našemu vsakdanjiku.
Urh: Dejali ste, da dobro poznate produkcijo mladinske književnosti tudi v širšem, mednarodnem kontekstu. Kot predsednica slovenske sekcije IBBY (International Board on Books for Young People) in podpredsednica mednarodne organizacije IBBY ste vsekakor zelo aktivni tudi na mednarodnem prizorišču. V preteklosti ste med drugim delovali tudi kot članica žirije za prestižno Andersenovo nagrado. Kakšna izkušnja je bila to in kako poteka delo žirije?
Bilban: Sodelovanje v žiriji za Andersenovo nagrado je bilo izjemna, lepa izkušnja. Po eni strani je bila ta izkušnja naporna, saj je bilo pred nami okoli 70 ustvarjalcev, vsak predstavljen z dosjejem in s po petimi deli, ki smo jih dobro leto prebirali, ob tem pa delili vtise na blogu, odpirali različne poglede na prebrano …, po drugi strani pa dragocena predvsem zaradi srečanja celotne žirije v živo: deset strokovnjakov z vsega sveta, iz različnih okolij in z različnimi izkušnjami se je za tri dni zbralo v prostorih Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu in – debatiralo! Pogovorili smo se o vsakem kandidatu, delili mnenja, se zares poslušali in se odzivali na povedano. Skozi ta dialog so se nato oblikovali naši skupni pogledi na kriterije, na finaliste in zmagovalca.
Naslednje leto je bila ta izkušnja drugačna; zaradi pandemije smo debatirali po zoomu, čez več časovnih pasov, mene so ujeli v poznih večernih urah. Pa vendar nam je tudi v tem kontekstu uspelo vzpostaviti debato, se poslušati in skupaj izbrati.
/…/