Literarni zgodovinar in redni profesor dr. Igor Saksida je svoje literarnovedno znanje z izrazito afiniteto do slovenske poezije z Rokom Terkajem združil že drugič. Prvič sta sodelovala pri Kla kla klasiki, ki je kot knjiga in zgoščenka izšla leta 2017 ob slovenskem kulturnem prazniku in evropskem letu kulturne dediščine. Knjiga Repki je izšla lani, v […]

Založba Malinc je razmeroma mlada založba (izdaja od leta 2012), ki se je specializirala predvsem za izdajanje knjig v španščini pišočih avtorjev in avtoric ter ustvarjalcev manjšinskih literatur, povezanih s špansko kulturo (baskovski, katalonski in galicijski avtorji). Hkrati izdajajo tudi naše avtorje v španščini (Jana Bauer, Peter Svetina) in tako skrbijo za kulturno izmenjavo, kar

Klarisa Jovanović ni znana le po svojem prevajalskem delu in (uglasbeni) poeziji, ampak tudi po ustvarjanju za otroško publiko, ki jo je do zdaj spoznavala predvsem v revialnih objavah. Njena slikanica Telovadec Nikolaj prežene tolovaja, ki je izšla pri založbi Malinc, odraža posebno občutljivost za besedne nianse, kultivirano besedišče pa je ukrojeno po meri otroka.

Knjiga Vesoljčki Andreja Predina spremlja družino, ki v nekem domišljijskem, visokotehnološkem svetu zaključuje svoje galaktične počitnice v zvezdnem kopališču izven svojega planeta Blabla. Starša Blaš in Blažka s sinkom Blačem in robotkom Blipom po razigranem oddihu ne slutijo, kaj se jim bo primerilo ob povratku domov. Na poti z enega konca galaksije na drugega se

Aksinja Kermauner je v enaki meri literatka in pedagoginja in v okviru obeh poslanstev promotorka dostopnosti branja senzorno ovirani publiki, otrokom in mladini; na tem področju je tudi mednarodno opažena novatorka. Prepričana je namreč, da je slikanica za otroški razvoj tako pomembna, da jo je nujno približati tudi slepim, gluhim ali kakor koli drugače prikrajšanim.

Mnoge nepozabne iz te knjige so (bile) žal pozabljene, spregledane ali nepoznane. Pričujoča izdaja, ki daje petdesetim izjemnim ženskam podobo, glas in mesto v družbi ter zgodovini, je zato še toliko bolj dragocena, odgovornost vseh sodelujočih, da ustvarijo knjigo, ki ne bo »šla mimo«, pa bržkone toliko večja. Kako jim je uspelo? Z dokončnim odgovorom

Skrivnost lebdeče knjige Boruta Gombača je zbirka kratkih zgodb, primernih za drugo triado osnovne šole; v vsaki od njih spoznamo nove like, ki se jim zgodi nekaj presenetljivega ali čudežnega, ki doživijo določeno prej nepojmljivo izkušnjo ali se osebnostno spremenijo. Kljub kratkemu formatu zgodbe učinkovito napnejo dramaturški lok od opisa začetnega stanja, konflikta in njegove

Le malo je avtorjev na Slovenskem, katerih dela bi bila tako v strokovni kot v širši javnosti vsakokrat sprejeta s takšno pozornostjo kot knjige Anje Štefan in Jelke Reichman – in to gledano v najširšem kontekstu, onkraj (nesrečne) delitve na otroško oziroma mladinsko književnost in književnost za odrasle. Dogodek je še večji, kadar se avtorici

Okrogla obletnica Nika Grafenauerja (konec preteklega leta je obeleževal osemdesetletnico) je, kot je v našem literarnem prostoru v navadi, sprožila niz izdaj pri različnih založbah, na primer Kaj ima sonce najraje pri Mladinski knjigi, Halomušnice: telefonske pesmi o živalih pri založbi Morfemplus, slavni Pedenjped, nabriti fantič, ki si rad vrta po nosu in mimo katerega

O čem bi pravzaprav govorile slikanice, če v njih ne bi nastopale živali?  Otroci s poslušanjem in prvim branjem zanimivih zgodb, v katerih imajo živali lastnosti ljudi (značaj, govor, njihova dejanja …), zaradi identifikacije z njimi doživljajo literarni svet drugače, kot če bi v slikanicah nastopali samo ljudje (ali predmeti); živali so zanje posebna zatočišča,