Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
Do brezplačne poštnine ti manjka še 20.00! Nadaljuj nakup

Maja Šorli: Tega okusa še niste poskusili

Sodobnost / Uncategorized  / Maja Šorli: Tega okusa še niste poskusili

Maja Šorli: Tega okusa še niste poskusili

Maja Šorli

Tega okusa še niste poskusili

Nagrada Slavka Gruma 2021

 

OSEBE

DEKANJA, METODA (META) PRIESTER, redna profesorica

RAFAEL BLAŽIN, redni profesor

IVONA (IVA) KALISCH, (mlada) docentka

DOROTEJA LUNA KOVAČ, (mlada) izredna profesorica

KOLEGA, izredni profesor

KOLEGICA, docentka

Dva ADMINISTRATIVNA DELAVCA in TRI/-JE KOLEGI/-CE iz prvega prizora

PETER STUDEN, (bodoči) rektor Univerze Ivana Cankarja

TEODOR (TEO) SCHNEIDER, Ivonin partner, novinar po poklicu

NATAKARICA

STATISTI iz 7. prizora: starejši kolega s študenti in kamermanko

EVA VODE, študentka

 

 

MANIFEST ZA SODOBNO ŠOLSTVO

Izobraževanje je temeljna pravica in mora biti splošno dostopno ljudem.

Pogoj za dobro šolstvo je socialna enakost in pluralizem mišljenja.

 

ZAHTEVE

Zahtevamo enakopraven dostop do študija ne glede na premoženjsko stanje v družini.

Zahtevamo, da redni učni proces poteka med tednom ob normalnih urah, od osmih do petih popoldne.

Zahtevamo prepoved opravljanja izpitov za redne študente/-ke ob sobotah in nedeljah.

Zahtevamo obvezna pedagoška znanja za ves kader in sodobne učne metode.

Zahtevamo izboljšanje gmotnega položaja šolstva.

Zahtevamo nadzor nad finančnim izkoriščanjem.

Zahtevamo osebno odgovornost zaposlenih na vseh ravneh.

Zahtevamo delovna mesta za diplomante/-ke doma.

Zahtevamo obsodbo oderuških najemnin v univerzitetnih mestih in večje število študentskih domov.

Zahtevamo več denarja za raziskovalne programe.

 

PROTI

Proti šolninam.

Proti izkoriščevalskim zasebnim univerzam.

Proti razprodaji, privatizaciji in komercializaciji šolstva.

Proti omejevanju vpisnih mest na družboslovne in humanistične smeri.

 

 

 

  1. prizor

 

Izredna seja oddelka.

V sejni sobi oddelka za ovalno mizo sedijo Ivona, Doroteja, Blažin, kolegica in kolega. Dva administrativna delavca (katerega koli spola) prineseta novo sliko in jo obesita na steno oddelka. Za njima vstopa dekanja.

DEKANJA: Na tisto steno tamle. Žebelj je že. (Kolegom za mizo.) Dober dan, pozdravljeni. (Prisotni odzdravijo.) Takoj bomo začeli. Nismo še vsi, kajne. (Delavca zapustita sobo.) Hvala lepa. Na svidenje.

IVONA: Oo, sveža umetnost. Lepo.

BLAŽIN: Hmmm. Je to kaj novejšega?

DEKANJA: 21. stoletje, da. Tole nam za eno leto posoja GSSU.

IVONA: GSSU?

Vstopijo še trije kolegi. Vsi se zadržano, a vljudno pozdravijo. Tri/-je kolegi/-ce so tu zato, da ima oddelek vsaj devet ljudi zaposlenih. Če bi bil to film, to ne bi bila nobena težava, za gledališče pa to pomeni še nekaj ljudi, ki nastopajo samo v prvem prizoru. To so ljudje, ki molčijo, telesa, ki napolnjujejo prostor, liki, ki jih ne opazimo. In vendar so tam.

BLAŽIN: Galerija slovenske sodobne umetnosti.

IVONA: Samo raba kratice me je presenetila.

DEKANJA: Zdaj smo pa vsi, kajne. Današnjo izredno sejo sem sklicala zaradi nedavnega dogajanja na fakulteti, posebej na tem oddelku. Vaša predstojnica je, kot veste, sicer službeno odsotna, sem pa z njo že govorila včeraj. (Krajša tišina.) Torej, to je nedopustno. (Pogleda kolege in čaka na morebiten odziv, komentar. Oni molčijo.) Vsi veste, da je za javno šolstvo vse manj denarja. Premalo denarja. Danes bi moralo tukaj sedeti še nekaj ljudi, ki na oddelku predavajo, ampak niso prišli, ker imajo obveznosti drugje. Ker jih tukaj ne moremo polno zaposliti. Nedopustno je, da že tako težko stanje ogrožate s študentskimi punti!

Pogleda kolege, vsakega posebej. Ivona hoče nekaj reči, a se premisli.

DEKANJA: Ste hoteli kaj povedati?

IVONA: Ne vem, ne. Mogoče. Sprašujem se, kaj je namen današnje seje.

DEKANJA: Namen seje je, da se pogovorimo o tem, kdo je odgovoren za to stanje in kako se to ne bo več ponovilo. Kako bomo kaj podobnega v prihodnosti preprečili. Dr. Kovač, kaj vi mislite o tem?

DOROTEJA: A mi naj bi se danes pogovarjali o tem, da bi v prihodnosti preprečili študentske akcije?

IVONA: O vprašanju odgovornosti bi lahko organizirali simpozij za cel teden.

BLAŽIN: Najbolj je odgovorna vlada, kdo pa. Pa tudi mi sami bi lahko jasneje zahtevali boljše pogoje dela in poudarili pomembnost visokega šolstva za državo.

IVONA: Ah, od te vlade težko kaj pametnega pričakuješ.

DEKANJA: Kolegice in kolegi, dovolj. Današnja seja ni o razmerah v državi, ampak o tem, kakšna je vaša profesorska vloga in kakšne so vaše dolžnosti do študentov na eni strani in do fakultete na drugi.

BLAŽIN: Kaj mislite s tem, gospa dekanja?

DOROTEJA: Zakaj sta to dve nasprotni strani?

DEKANJA: To nista dve nasprotni strani, kolegica. Vaša pedagoška dolžnost je, da ste dobri profesorji in da študentom posredujete znanje, je tako? Vaša druga delovna dolžnost pa je, da skrbite za ugled fakultete in za njeno nemoteno delovanje. Da ste strokovni in odgovorni visokošolski profesorji.

DOROTEJA: In če študentke in študentje protestirajo zaradi privatizacije šolstva, kaj ima to z nami? Z našimi dolžnostmi?

DEKANJA: Zaradi privatizacije šolstva … A res protestirajo zaradi privatizacije šolstva?

DOROTEJA: Ja, zaradi česa drugega pa?

DEKANJA: Evropa zdaj piše, da protestirajo zaradi slabih razmer na fakulteti.

BLAŽIN: Ah, Evropa

DEKANJA (vzame časopis iz torbe in bere): »Študentje na Fakulteti za praktično humanistiko in družboslovje protestirajo, ker so na Svobodni univerzi tretirani kot zadnji drek.« To piše!

DOROTEJA: Piše pa tudi še kaj drugega, kajne? Da se jih želi Svobodna univerza znebit in jih prodat zasebni univerzi.

DEKANJA: Ampak tudi to ni res.

DOROTEJA: No, deloma pa to je res.

DEKANJA: Znebiti se želi predvsem nas, profesorjev, oziroma vas, vašega oddelka, in še nekaterih, za katere mislijo, da se porabi preveč denarja.

DOROTEJA: In prav je, da proti taki miselnosti kdo protestira!

DEKANJA: Protestiranje proti taki miselnosti. Točno to! Taki protesti so nesmiselni in škodljivi. Proti komu natančno pa so protestirali? Ker če preberemo te naivne izjave in še bolj nesmiselna poročanja medijev, študentje nasprotujejo zasebnim univerzam in še bolj natančno prav Univerzi Ivana Cankarja. Češ da so zasebne univerze ideološko … Da država že zdaj ne skrbi dovolj zanje, bla, bla. Vse skupaj pa je voda na mlin prav vladi, ki odloča o nas.

DOROTEJA: Kaj je tukaj naivnega? Naša fakulteta je državna, zdaj bi se nas pa prodalo, pardon, podarilo zasebni univerzi, kjer bodo morali študentje za iste stvari plačati, mi pa bi najbrž delali še trikrat več pod slabšimi pogoji!

DEKANJA: Ste torej vi prodajala študentom te neumnosti?

DOROTEJA: Katere neumnosti?

DEKANJA: Te, o katerih zdaj klobasate?

DOROTEJA (se umiri ter trezno pove): Po mojem mnenju so to tehtna stališča, ki nas lahko obranijo pred nepopravljivimi posledicami.

Tudi glavni liki se včasih poskušajo branit s floskulami.

DEKANJA: Naj povem še enkrat in upam, da zadnjič. In naj bo jasno, da so to zaupne zadeve in da je v vaše dobro, da ne pridejo v javnost. Svobodna univerza je v resnih finančnih težavah. Res je, že leta in leta, ampak ta vlada ji ne gleda skozi prste. Svobodna univerza se bo morala prestrukturirati in ne mislite, da se to bo zgodilo pravnim ali ekonomskim oddelkom. Niti ne računalničarjem, športnikom ali biologom. Varčevala bo na naši fakulteti, pri družboslovnih in humanističnih oddelkih. Prosim, da se pošteno vprašate: bi bili raje brezposelni ali počeli isto kot zdaj, v malo drugačnem okolju?

BLAŽIN: Nihče nam ne zagotavlja, da bomo lahko počeli isto.

DEKANJA: Bi raje nekaj let pred upokojitvijo ostali brez službe? In skupaj z mlajšimi kolegicami nekje na ulici razglabljali, kako bi bilo treba voditi državo in zmanjšati brezposelnost in zagotoviti univerzalni temeljni dohodek? Boste zabavali otroke vaših kolegic s prigodami iz življenja Michela Foucaulta zastonj?

BLAŽIN: Ah dajte no, gospa dekanja, ne bodite cinični. Nihče noče biti brez dela.

DEKANJA: Zakaj potem hujskate študente k nesmiselnim protestom?

/…/

 

Ni komentarjev
Objavi komentar