Triinosemdesetletna gospa Ludmila po odpustu iz bolnišnice nima več kam, stanovanje je bilo prodano, v domu so jo zaradi dolgov postavili na cesto. Svojo stisko začasno reši tako, da se skrivoma naseli kar v bolnišnici – blodnjavi hodniki, polni vase pogreznjenih ljudi in preobremenjenih zaposlenih, postanejo njeno začasno varno pribežališče. Njena stiska pritegne pogled, a način, kako – in zakaj – ji kdo skuša pomagati, razkrije še večjo bedo in praznino.
Glavna zgodba Ničvrednice izpostavlja tabuizirano temo staranja in odvečnosti človeškega življenja, vendar avtorica anomalije sodobne družbe – starizem, politične igre moči in zlorabe položaja, prekarno delo – razgalja tudi skozi življenjske zgodbe ljudi, ki so z Ludmilo tako ali drugače povezani. Drsenje skozi čas in usode je tako lucidno in precizno, da zgodbi sledimo z zadržanim dihom, roman pa še dolgo odmeva v nas.
Mnenja:
Zgodba Ničvrednice izpostavlja tabuizirano temo staranja in odvečnosti človeškega življenja. Avtorica anomalije sodobne družbe, kot so starizem, politične igre moči in zlorabe položaja, prekarno delo, razgalja tudi skozi življenjske zgodbe ljudi, ki so z Ludmilo tako ali drugače povezani. Jana Juráňová (1957) je slovaška pisateljica, dramatičarka, prevajalka, publicistka, urednica in založnica. Roman Ničvrednica je njeno osmo, najnovejše delo.
JMV – Mestna knjižnica Ljubljana
Slovaška pisateljica postavlja roman v eno od mest svoje dežele, kjer so spomini na pretekli režim še vedno živi, hkrati pa so njeni akterji že dodobra izkusili spremembe, ki jih je prineslo obdobje tranzicije. Juráňová se kritično dotika različnih aktualnih problematik, od uredniške politike tabloidov, ki si dvigujejo naklado s čedalje bolj šokantnimi prispevki, do politikov zagledanih v svoj ego. Ošvrkne tudi razmere v zdravstvu in se ponorčuje iz naše zasužnjenosti z zahtevami po večno mladostnem videzu. Najbolj pa si privošči dobrodelneže, ki kot jastrebi planejo na pomoči potrebne, da bi jih izkoristili za lastno promocijo. V stiski je tudi 83-letna brezdomka, ki naskrivaj prenočuje v čakalnici poliklinike. Tja se stekajo pota ostalih likov, ki se vpletajo v starkino usodo. Pisateljica v tok dogajanja spretno vtke spoznanje, da resnična bolezen sodobnosti ni staranje, temveč osamljenost.
