Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Do brezplačne dostave vam manjka še 1.08
Evald Flisar , , ,

Nevidni ot®ok

24.95

  • Vezava: trda
  • Število strani: 184
  • ISBN: 978-961-7132-15-1
  • Leto izida: 2021

Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Zgodba Adama in Eve, ki sta že davno omahnila iz raja in postala žrtvi lastnih (a zato nič manj kolektivno pogojenih) želja in predstav, drzno načenja meje med resničnim in domišljijskim. Iskanje smisla in beg pred praznino sta pri Flisarju brž ko ne stalnica, se je pa srž tega iskanja tokrat skoncentrirala v željo po stvarjenju novega bitja, potomca, ki bi zapolnil boleče brezno osamljenosti in ničevosti junakovih posameznih ciljev. Pa ju to res lahko odreši? In kam se zateči, ko želja ostane neizpolnjena? Odgovor bo bralca nedvomno presenetil, ujel ga bo nepripravljenega in ga preselil v nevidni svet, kjer se breme stvarnosti razkraja in drsi v svet namišljenih predstav. A kaj, ko tudi te ne zmorejo zakrpati raztrganin na platnu smisla, idealov in ciljev, ki jih ljudje neizogibno potrebujemo za kolikor toliko znosno podobo realnosti.

 

»Roman pred bralcem razgrinja eno najbolj nenavadnih »ljubezenskih« zgodb, kar jih ponuja zakladnica svetovne književnosti.«
Alenka Urh, predsednica Društva slovenskih kritikov


Mnenja:

 

Nada Breznik – Ars: S knjižnega trga

V romanu Nevidni ot®ok, ki se ukvarja s kompleksnostjo ljubezenskega razmerja, Evald Flisar zlahka prestopa iz stvarnosti v nevidni, skrivnostni, neraziskani svet prividov in domišljije. V povsem realističnem slogu tudi bralca zapelje na fiktivna prizorišča in na območja neraziskanih psiholoških fenomenov.

 

Gordana Granatir – Bukla 164

V zadnjih letih je izredno produktiven, skoraj vsako leto objavi nov roman in Nevidni ot®ok je že dvaindvajseti v njegovem opusu. Flisar je znan po tem, da se loteva neustrašnih skokov v bizarne načine delovanja človeškega uma, in tudi tokrat ne razočara. Nenavadna »ljubezenska« zgodba sodobnega Adama in Eve, ki že dolgo nista več v raju, ampak sta ujetnika lastnih misli in izkrivljenih predstav, pogumno raziskuje meje med resničnim in domišljijskim. Zgodba je podana v obliki dnevniških zapisov obeh protagonistov, ki predstavljajo tudi pretežni del »komunikacije« med njima, saj nezmožna direktnega pogovora skrivaj bereta dnevnik drug drugega.

Evald Flisar
Evald Flisar, rojen 13. 2. 1945 v Gerlincih na severovzhodu Slovenije, je pisatelj, dramatik, esejist, urednik, prevajalec. Študiral je primerjalno književnost v Ljubljani, angleški jezik in literaturo v Londonu in psihologijo v Avstraliji. Svetovni popotnik (doslej je prepotoval 98 držav), voznik podzemnega vlaka v Sydneyju, urednik (med drugim) enciklopedije znanosti v Londonu, avtor kratkih zgodb in radijskih iger za BBC, predsednik (1995–2002) Društva slovenskih pisateljev, od leta 1998 urednik najstarejše slovenske literarne revije Sodobnost. Avtor 15 romanov (enajst jih je bilo nominiranih za nagrado kresnik, eden za nagrado modra ptica), dveh zbirk kratke proze, treh potopisov (ki veljajo za najboljše v slovenski literaturi), dveh knjig za mlade (obeh nominiranih za nagrade) in petnajstih dram (osem nominiranih za Grumovo nagrado, trikrat je nagrado prejel). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Različna njegova dela so prevedena v 40 jezikov (med njimi v japonščino, arabščino in kitajščino, poleg evropskih jezikov pa tudi v tako eksotične, kot so bengalščina, hindijščina, malajščina, indonezijščina, malajalščina, vietnamščina, nepalščina, tamilščina, marati in amharščina. Avtorjeve drame redno uprizarjajo poklicna gledališča po vsem svetu (nazadnje v Avstriji, Belorusiji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Tajvanu, na Japonskem, v Rusiji in v ZDA). Udeležil se je več kot 50 literarnih nastopov na vseh celinah. Dvajset let je živel na tujem (tri leta v Avstraliji, sedemnajst let v Londonu). Od leta 1990 živi v Ljubljani. Angleški prevod njegovega romana Na zlati obali (finalist za kresnika 2011) je bil nominiran za najprestižnejšo evropsko literarno nagrado, Dublin International Literary Prize, medtem ko mu je tretja izdaja angleškega prevoda romana Velika žival samote (My Father's Dreams) kot »enemu 6 najboljših evropskih avtorjev« prislužila udeležbo na prestižni prireditvi European Literature Night v Britanski knjižnici 13. maja 2015. Kulturna redakcija časopisa The Irish Times je njegov roman Na zlati obali (On the Gold Coast) uvrstila med 13 najboljših klasičnih romanov o Afriki, ki so jih napisali Evropejci (v družbi imen kot so Joseph Conrad, Graham Greene, J. G. Ballard, Bruce Chatwin, Isak Dinesen in drugi). Julija 2015 je bil gost v Kongresni knjižnici v Washingtonu, kjer je bilo predstavljenih 6 njegovih knjig, ki so doslej izšle v ZDA, udeležil se je uprizoritve svoje drame Antigona zdaj v izvedbi gledališča SCENA (Atlas Performing Arts Center, Washington), govoril je na stalnem veleposlaništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih v New Yorku. Januarja 2016 se je udeležil največjega literarnega festivala na svetu (Jaipur, Indija), v družbi avtorjev, kot so Margaret Atwood, Colm Tóibín, Colin Thubron, Aleksandar Hemon, Stephen Fry in številni drugi. Ob izidu romana Ljubezni tri in ena smrt v Angliji se je udeležil predstavitev v Londonu, Bristolu in Dublinu. Januarja 2017 je na stroške indijske vlade preživel tri tedne na promocijski turneji v Indiji (New Delhi, Kolkata, Kozhikode, Bangalore), kjer je na treh uglednih univerzah predaval o vlogi pisatelja v sodobni družbi, si ogledal dve uspešni in nagrajeni uprizoritvi svojih dram v bengalščini in promoviral izdajo treh svojih knjig. Med najlepša doživetja v svoji literarni karieri šteje osemdnevno promocijo prevodov dveh svojih romanov (Opazovalec in Na zlati obali) na Poljskem (v Varšavi, Katovicah in Krakovu). Nove uprizoritve njegovih dram pripravljajo v Indoneziji, Indiji in Mehiki. Leta 2018 je predstavil nemški prevod romana Besede nad oblaki v Berlinu in angleški prevod romana Greh v Evropski hiši v Londonu (kjer je dan pozneje podpisoval knjigo v največji londonski knjigarni Foyles). Če seštejemo govorce vseh jezikov, v katere so bila prevedena njegova dela, ugotovimo, da so na voljo polovici človeštva.Več na: www.evaldflisar.com.

Morda vam bo prav tako všeč…

  • NOMINACIJA
  • USPEŠNICA
Shopping Cart