Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Do brezplačne dostave vam manjka še 25.00
Iva Bezinović-Haydon , , , , , ,

Moja babica ne ve, kdo sem

19.90

  • Ilustracije: Hana Tintor
  • Prevod: Jana Bauer
  • Vezava: trda
  • Število strani: 32
  • ISBN: 978-961-7132-00-7
  • Leto izida: 2021
  • Starost: 6+

Zlata hruška je znak kakovosti mladinskih knjig.

Moja babi Zinka je vedno rekla: “Dajva!” Kampirali sva in planinarili, tekli in vozili kolo, plavali v najglobljem morju. Gradili sva skrivališča in iz škatel za čevlje izdelovali hišice za žužke. Risali sva stripe, brali časopis, pisali zgodbe. Zanjo ni bilo nič nemogoče! Babica je vse vedela in vse znala. Vse do nekega dne, ko ni bilo več tako.

Govoriti o bolezni in smrti je vedno težko in boleče. Slikanica Moja babica ne ve, kdo sem oriše nežen odnos med vnukinjo Emo in babico Zinko, ki nenadoma začne pozabljati dogodke in ljudi, in otroke seznani s temo starosti in umrljivosti, pa tudi z idejo ohranjanja spomina in ljubezni.

 

Avtorici uspe na otroku prijazen način ubesediti tematiko, s katero se spopada vse več današnjih otrok. Slikanica je odlično izhodišče za pogovor na temo minevanja in staranja doma ali v šoli.


Mnenja:

Anja Orehek – The Village Crazy Lady

Všeč mi je, kako je risba del zgodbe, ni samo barva v obliki, namenjena temu, da zapolni stran, ki bi bila za otroka preveč dolgočasna. Barve podpirajo zgodbo. Kaos v vse smeri usmerjenih avtobusov pokaže, kako se mora počutiti babica, ko ne ve več, kateri je pravi. Kljub temu, da včeraj še je. In dan pred tem in pred tem. Začnemo nagajivo, živahno, polno dogodivščin, podvigov. Babica se drži dežnika z eno roko, z drugo objema vnukinjo Emo, letita po zraku, kot da je babica Zinka Superman in čisto nič manj. Dokler gumbi ne postanejo zanjo prezapleteni.

 

Maja Črepinšek – Moj malček

Občutena zgodba Ive Bezinović-Haydon pripoveduje o napredovanju demence s stališča otroka, ki pri starostniku v družini opazuje zdrse v demenco in trenutke lucidnosti. Otroke spremembe plašijo, če jim ne razložimo, kaj se dogaja. Ta slikanica pa jim pomaga sprejeti lastna občutja, ki nihajo od žalosti do smeha, in jim pove, kaj lahko naredijo za boljše počutje ljube babice ali dedka. Ilustracije Hane Tintor imenitno ujamejo ravnotežje med žalostjo, upanjem in hvaležnostjo, da smo lahko poznali in ljubili stare starše. Priporočam v branje kot izhodišče za pogovor o bolezni, starosti in smrti, pa tudi ljubezni, lepoti drobnih vsakdanjih trenutkov in spominjanju!

Iva Bezinović-Haydon
Iva Bezinović-Haydon (1981) se je rodila na Reki. Diplomirala je iz hrvaščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Enajst let je živela v Ameriki, na Madžarskem in v Nemčiji, pred kratkim se je vrnila v Zagreb. Delala je kot prevajalka, profesorica, lektorica, večino časa pa je vodila šolo hrvaščine za tujce. Ima tri otroke, moža in psa, v prostem času piše kratke zgodbe za odrasle, otroke in pse o odraslih, otrocih in psih.
Hana Tintor
Hana Tintor se je rodila v Zagrebu leta 1992. Leta 2016 je zaključila študij oblikovanja, smer vizualne komunikacije. Leta 2017 je vpisala magisterij ilustracije in literarnih umetnosti na Cambridge School of Art v Veliki Britaniji, študij je leto pozneje uspešno zaključila. Posvečala se je pripovedništvu in animaciji – rezultat tega je njen prvi avtorski animirani film More misli (HAVC, 2019). Trenutno živi in dela v Zagrebu kot samostojna ilustratorka ter umetniška vodja in animatorka v Jadranski animaciji. Rada bere tihe knjige in slikanice, ilustrira ljudi, ki jih opazuje in jim prisluškuje, zgodbe za otroke in odrasle, besedila v revijah in stene v domovih. Njena dela so igriva, drzna in duhovita ter nosijo močan pripovedni element, ki pušča prostor za razmislek in domišljijo.
Jana Bauer
Jana Bauer, mladinska pisateljica, rojena leta 1975 v Ljubljani, je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, smer dramaturgija. Dela kot urednica pri reviji Sodobnost; nekaj let je bila urednica za prozo, od leta 2012 pa je glavna urednica. Njena strast so projekti, ki spodbujajo branje. Eden najuspešnejših je projekt Naša mala knjižnica, ki je namenjen spodbujanju branja med osnovnošolci. Jana Bauer je avtorica več del za otroke in mladino. Romanu Izginjevalec čarovnic, ki je bil nominiran za večernico, so sledila dela Čarobna beseda, V deželi medenjakov, dve knjigi Detektivske prigode Fokusa in Kolumne, Groznovilca v Hudi hosti, Groznovilca in divja zima, Ding dong zgodbe ter slikanici Kako prestrašiti pošast, ki se je leta 2020 uvrstila v katalog Belih vran, in Kako objeti ježa. Več njenih del je bilo nominiranih za nagradi večernica in desetnica, za Ding dong zgodbe je leta 2020 prejela desetnico. V istem letu je prejela tudi glavno nagrado makedonskega festivala Druga zgodba. Groznovilca v Hudi hosti je njeno doslej največkrat prevajano in najbolj odmevno delo, pravice zanj so bile prodane v 19 držav.

Morda vam bo prav tako všeč…

  • NAGRADA
    USPEŠNICA
    Out of stock
  • USPEŠNICA
Shopping Cart