Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Do brezplačne dostave vam manjka še 25.00

Author Ime: sodobnost sodobnost

Urban Vovk: Kdo drug in kje drugje. (Recenzira Alenka Urh)

Peta knjiga literarnega kritika, esejista, urednika in prevajalca Urbana Vovka Kdo drug in kje drugje se od zanimivega kratkoproznega ekskurza, ki si ga je avtor privoščil z leposlovnim prvencem Garaže (2015), znova vrača k esejistično in kritiško naravnanim zapisom. Če upoštevamo avtorjevo več kot dvajsetletno aktivno recenzentsko udejstvovanje, Stritarjevo nagrado (2002) in vodenje delavnic s […]

Urban Vovk: Kdo drug in kje drugje. (Recenzira Alenka Urh) Read More »

Zarja Vršič: Kozjeglavka. (Recenzira Alenka Urh)

Zbirka Kozjeglavka Zarje Vršič je eden zanimivejših kratkoproznih prvencev, ki nam jih je v zadnjem času ponudil domači literarni prostor – o zbirki Menažerija Eve Markun (2017), ki je na lanskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec leta, smo na teh straneh pred časom že pisali, tukaj pa jo omenjamo tudi zato, ker je

Zarja Vršič: Kozjeglavka. (Recenzira Alenka Urh) Read More »

Milan Petek – Levokov: Lov za templjarskim zakladom. (Recenzira Gaja Kos)

Tako naslov kot dinamična naslovnica (divja vožnja s kolesi po klancu navzdol sredi hribovite pokrajine) knjige Milana Petka – Levokova takoj napeljeta na misel, da je pred nami pustolovski roman. Gre za žanr, za katerega bi pričakovali priljubljenost med mladimi bralci, kljub temu pa se z njim ne srečujemo prav pogosto oziroma v večjih količinah,

Milan Petek – Levokov: Lov za templjarskim zakladom. (Recenzira Gaja Kos) Read More »

Vladimir P. Štefanec: Najlepša neznanka svetloba. (Recenzira Ana Geršak)

Najpreprostejši opis Najlepše neznanke svetlobe, ki si naslov izposoja pri Éluardovih verzih, bi bil morda refleksivni družinski roman skozi šest fotografij. Okorno zveneč naziv precej točno povzema vsebino novega Štefančevega romana, ne da bi pri tem obljubljal preveč – tako nekako kot sam roman. Najlepša neznanka svetloba pravzaprav že z naslovnico zaokroži pričakovanja in jih

Vladimir P. Štefanec: Najlepša neznanka svetloba. (Recenzira Ana Geršak) Read More »

Stanka Hrastelj: Prva dama. (Recenzira Ana Geršak)

Nasloviti roman Prva dama v času, ko je prva dama bele hiše »slovenske gore list«, kot se rado reče v takih primerih, predstavlja hkrati vrhunec in emblem ironije, ki prežema novo delo Stanke Hrastelj. Vzporejanje s politično aktualnostjo ni čisto brez podlage: romaneskna prva dama ni nihče drug kot biblična kraljica Batšeba, le da je

Stanka Hrastelj: Prva dama. (Recenzira Ana Geršak) Read More »

Anja Golob: da ne da ne bo več prišla. (Recenzira Diana Pungeršič)

Vsaj odkar Anja Golob svojo poezijo izdaja v samozaložbi, torej od Didaskalij k dihanju prek ponatisa treh pesniških zbirk v eni knjigi, je pri presoji njenih zbirk skoraj nujno upoštevati tudi njihovo zunanjo podobo, saj je ta praviloma do potankosti domišljena in uglašena z vsebino. Kajti ne gre le za skrbno oblikovanje, temveč za pristop

Anja Golob: da ne da ne bo več prišla. (Recenzira Diana Pungeršič) Read More »

Marko Sosič: Kruh, prah. (Recenzira Ana Geršak)

Spomin, krivda, norost. S temi besedami bi bilo mogoče na grobo povzeti tematske stalnice literarnega opusa Marka Sosiča. S pripisom, seveda, da stvari nikoli niso tako preproste, besede pa ne tako enoznačne, da bi bilo mogoče povsem jasno opredeliti njihov pomen. Zdi se, da je Sosič eden tistih avtorjev, ki skozi različne pripovedne lege in

Marko Sosič: Kruh, prah. (Recenzira Ana Geršak) Read More »

Veronika Simoniti: Ivana pred morjem. (Recenzira Ana Geršak)

Nekje v začetku romana Ivana pred morjem se pripovedovalka spominja nenavadnega spora, ki sta ga imela z možem Pierrom. Ob kozarcu vina na kamnitih stopnicah pred verando njune primorske hiške ona nekoliko zasanjano razlaga, da je morje zanjo »veselje, lepota, sprostitev«, položaj, »s katerega lahko opazujem neke čisto druge neskončne razsežnosti in imam občutek, da

Veronika Simoniti: Ivana pred morjem. (Recenzira Ana Geršak) Read More »

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi. (Recenzira Ana Geršak)

Preproste stvari skrivajo v sebi neskončne možnosti opomenjanja. Tako kot Elvisova soba. »V Elvisovi sobi je bilo vse v redu in prav.« Kot večina drugih literariziranih sob je tudi ta prostor obenem zatočišče in shramba spomina, v jantar ujet duh časa, ki v svoji nedotaknjenosti še vedno hrani obljubo vseh neuresničenih potencialov, trenutek, ko so

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi. (Recenzira Ana Geršak) Read More »

Shopping Cart