S supervagoni želimo popestriti tekmovanje in opozoriti na super knjige.
Z njimi boste lahko vagone zbirali s podvojeno hitrostjo. Če eden od tekmovalcev prebere knjigo s spodnjega seznama, bo svoji lokomotivi priključil dva vagončka namesto enega.
Nove supervagone bomo dodajali mesečno.
I. supervagon
Majda Koren in Ana Maraž: Njam, njam, marmelada
V gostilni Jejtepijte se je teta Kuha lotila peke palačink za družino Petelinček. Potem je stopila v shrambo po marmelado. Toda tam jo je čakalo neprijetno presenečenje! Nekdo je ponoči lizal marmelado iz lončkov! Le kdo bi to lahko bil? Bo teta Kuha prišla zadevi do dna? Seveda bo!
II. supervagon
Katerina Sad: Ideja za milij000000n
Prevedla: Janja Vollmaier Lubej
Ko samotna kmetija ostane brez gospodarja, je jata rac prepuščena sama sebi. Prav prima race so in gotovo bi se našel
kdo, ki bi poskrbel zanje. Toda kako naj objavijo razglas za novega gospodarja, ko pa nobena od njih ne zna pisati? Treba bo preliti veliko borovničevega črnila … Pa jim bo uspelo?
III. supervagon
Meritxell Martí in Xavier Solomó: Pod valovi
Prevedla: Veronika Rot
Morje, obala, dva dečka in potovanje. Včasih se moramo potopiti v globino, saj le tako lahko najdemo skriti zaklad – spoznamo, česa vsega smo sposobni in kaj je resnično pomembno.
IV. supervagon
Evald Flisar: Zbogom sonce
Roman Zbogom sonce ni samo galerija natančno izrisanih likov, zapletenih v zagatne družinske odnose, posejana s humornimi cvetkami, ki jih člani družine pod masko cinizma mečejo drug drugemu v obraz. Je veliko več.
Gonilo dogajanja v romanu so večne teme: sebičnost, nevoščljivost, zamerljivost, a tudi želja po uspehu in ljubezni, hkrati pa razočaranje zaradi neizpolnjenih hrepenenj. Skozi pripoved petnajstletnika spoznamo travmo malomeščanske družine v udobni hiši in potem v razkošnem dvorcu z vsemi ustreznimi kultnimi predmeti, od neumnih slik do obveznega rogovja na steni, v bralcih pa bo še dolgo odzvanjalo temeljno sporočilo romana o brezizhodnosti egoističnega načina življenja, ki se na koncu sprevrže v stisko, obup, celo tragiko.
Sončni mrk, viden leta 1999 v Prekmurju, kjer se zgodba dogaja, na nekatere osebe v romanu deluje očiščevalno: ob njem se soočijo z vsem slabim, kar so storile v življenju, in prevzame jih želja, da bi se za napake odkupile z radodarnostjo. Nekatere pa, nasprotno, prisili, da se poslovijo od “sonca” v sebi.
V. supervagon
Timo Parvela in Virpi Talvitie: Mijavka in Revsk
Prevedla: Julija Potrč Šavli
Mijavka in Revsk živita v sinje modri hiši na vrhu hriba. Pod hribom je jezero in zraven jezera vas, v kateri živijo njuni prijatelji. Čeprav bi si težko bila bolj različna – Mijavka obožuje branje, pesnikuje, ter se predaja domišljiji, medtem ko Revsk s tačkami trdno stoji na tleh, dela na vrtu in ribari – in čeprav se kdaj gledata, no, kot pes in mačka, sta najboljša prijatelja na svetu. Njune dogodivščine bodo očarale bralce vseh starosti, saj prinašajo brezčasno sporočilo!
VI. supervagon
Maša Ogrizek in Ivan Mitervski: Riba na suhem
Riba se nekega jutra odloči, da noče trenirati niti plesa na vodi niti hitrostnega plavanja, ampak želi postati raziskovalka. Zato si sposodi skafander in po repu pogumno odkoraka na kopno. Tam spozna Govnača, ki ni le smetar, ampak tudi kipar, Miško, ki je uradnica, a na skrivaj piše pesmi, Kameleona, ki ima velikansko zbirko slik, ter podjetnega Žabca in pikro Bogomolko. V njihovi družbi raziskuje mesto in najde prijatelje.
VII. supervagon
Maria Vago in Federico Appel: Olaf Dolgobrki
Prevedla: Nina Zabukovec
Olaf Dolgobrki je maček legendarnega vikinškega poglavarja Leifa. Ta se nekega dne nenadoma poda na potovanje, na katerega se ni odpravil še nihče. Taki so Vikingi, hrepenijo po pustolovščinah. Če zagledajo morje, jih zasrbijo podplati. Morajo iti. Takoj. In pluti. Daleč. Dokler ne odkrijejo, kaj se skriva na drugi strani sveta. Z Leifom gre cela druščina: mogočne ženske, mornarji, kovač, otroci – in tudi Olaf, ki sploh ni hotel na ladjo. Ampak zdaj je tukaj. Na krovu. In čaka ga nepozabna dogodivščina.
VIII. supervagon
Daniela Carucci in Giulia Torelli: Rjovenje
Prevedla: Dušanka Zabukovec
V tej knjigi nastopajo: Mia, živahna in prijetna deklica. Stari lev, ki je svojčas nastopal v cirkusu. Miran, mehanik, a na skrivaj tudi čarodej. Viktor, jazbečar, ki se hitro razjezi. Iskrica, cirkuška umetnica, ki leti po zraku kot prava leteča dama. Možje v modrem, ki so v tej zgodbi največji hudobci. Ko jih združite, se začne prava pustolovščina, polna zasledovanj, skrivališč in preoblek − vse v imenu prijateljstva in svobode.
IX. supervagon
Susanna Isern in Laura Proietti: Malvarina
Prevedla: Veronika Rot
Ta zgodba se je zgodila v neki dolini. Vendar ne v kateri koli dolini, temveč v zakleti dolini, ki so jo ustrahovale tri zloglasne, hudo zlobne in srhljive čarovnice. Toda če bi si kdo tako močno želel postati čarovnica, kot sem si jaz, bi se tudi odpravil k Prepovedanemu gradu in počakal, da grozljive coprnice odprejo vrata …
Ja, vem, da so se ti ob tem naježile kocine, morda so ti od strahu celo zašklepetali zobje. Zato je zdaj pravi trenutek, da se odločiš, ali je pametno brati naprej ali ne. Lahko odpreš knjigo in spoznaš mojo zgodbo ali pa knjigo odložiš za vedno. No, kakšna bo tvoja odločitev?
X. supervagon
Predlog bloga: Knjige so zakon!
Elena Ferrante: Izgubljena hči
Prevedla: Daša Perme Jurjavčič
V romanu Elene Ferrante, najbolj brane sodobne italijanske pisateljice, spremljamo ločenko srednjih let, ki na letovanju na ionski obali sreča mlado mamico Nino. Ta v njej sproži plaz spominov …
XI. supervagon
Predlog bloga: Knjižni brlog
Bart Moeyaert: Bratje
Prevedla: Mateja Seliškar Kenda
Knjiga miniaturnih zgodb Bratje vas bo popeljala v otroštvo, polno domislic in zvedavega raziskovanja sveta, majhnih lumparij in bratskih potegavščin, ob katerih pa je ves čas čutiti čudenje nad svetom in povezanost sedmih bratov. Ker so zgodbe kratke, bodo pritegnile bralce začetnike, in ker jih odlikujejo jezikovne vragolije, bodo v njih uživali tudi starejši, vse pa bosta navdušila toplina in humor.
XII. supervagon
Petr Stančík: H20 in pastirji sanj
Prevedel: Peter Svetina
Pred Hubertom, Hugom in Ofelijo (oziroma klanom H2O) je nov izziv. Njihova podmornica Abramis je uničena, zato jo zamenjajo s tovornjakom strica Benedikta, ki mu iz odsluženih senčnikov izdelajo krila, in že so pripravljeni na nove dogodivščine! Njihov stari znanec, profesor Vulfpes, ima namreč nov zlobni načrt, ki se že uresničuje: njegov mozkocucelj – naprava za izsesavanje sanj – povzroča kaos na ulicah mesta. Člani H2O prejmejo skrivnostno sporočilo enigmatične Kraljice, ki jih poziva, naj se ji pridružijo v bitki za zaščito sanj. Kot kaže, bodo le z njeno pomočjo in z dobršno mero iznajdljivosti lahko kos Vulfpesovim zloveščim načrtom. Čaka jih še ena nepozabna pustolovščina!
XIII. supervagon
Frida Nilsson: Pirati z Ledenega morja
Prevedel: Alexandra Natalie Zaleznik
Kapitan Beloglavec ugrablja otroke in jih sili, da ves dan delajo v rudniku. Nihče nima poguma, da bi poiskal izgubljene otroke. Vse dokler ne ugrabi Miki. Njena starejša sestrica Siri se pogumno poda na Ledeno morje, da bi poiskala Beloglavčev otok in rešila sestrico iz krempljev krutih piratov. Pot bo polna dogodivščin in nevarnosti, ki bodo Siri za vedno zaznamovale, spoznala pa bo tudi, da resnično prijateljstvo in sestrska ljubezen nimata meja.
XIV. supervagon
Jana Bauer: Zgodba o Pipetu lisjaku
Pipe lisjak pravzaprav ni čisto pravi lisjak – je deček v pajacu lisjaka, z ušesi in repom iz mehkega blaga. Skupaj z njim se podamo na gozdno pustolovščino v družbi ježa z radovednim smrčkom, slona, ki mu povsod sledi nevidni beli lev, čarovnice s podivjano kočijo in hreščečim glasom, ter kopice drugih gozdnih prebivalcev. Živali kmalu ugotovijo, da lahko računajo na Pipeta tudi ob zahtevnih izzivih, ob tem pa se počasi razkriva, zakaj pravzaprav deček živi v gozdu … Pipe si pridobi kup zvestih prijateljev, poleg njihove podpore pa bo ob izjemni odločnosti in neustrašnosti potreboval tudi kanček sreče in prgišče čarovnije.
XV. supervagon
Sinikka Nopola in Tiina Nopola: Zarja in Živa: Pobalinka iz Kamenc
Zarja je prepričana, da sta starša bolj kot njej naklonjena njeni mlajši sestri Živi. Ko Živa na družinskem športnem tekmovanju z goljufanjem pride do zmage, Zarji prekipi; ne upoštevajo je, ne poslušajo … Kaj pa, če ne bi več odprla ust? Njen tihi protest jo pripelje na testeno, cvetličarno in vodno terapijo pri gospodičnah Podpotičnik. Člani družine Piskernik so na trnih – ji bo terapija razvezala jezik? Hkrati policista Meh in Špeglavšnik neutrudno iščeta pobalinko iz Kamenc, ki na uradne osebe meče vodne balončke in uganja lumparije. Sled ju na njuno presenečenje vodi k Zarji …
XVI. supervagon
Sofia Chanfreau in Amanda Sofia Chanfreau: Žirafe imajo nenavadno veliko srce
Vega je stara devet let in z očkom in dedkom živi na Žirafjem otoku. Njeno življenje je običajno, a hkrati tudi povsem neobičajno. V njeni kadi živi grizli, ki obožuje peneče kopeli, na poti v šolo pa jo pozdravljajo prečkozebre in asfaltni bobri, ki glodajo robnike pločnikov. Vega se svoje mame sploh ne spomni, kadar pa očka ali dedka povpraša po njej, se spretno izmikata. Potem pa si Vega nepričakovano začne dopisovati z Jano, ki živi v cirkusu, in ko ji očka predstavi svoje novo dekle, se Vega odloči – skrajni čas je, da poišče svojo mamo! S prijateljem Nelsonom se poda na pot, ne vesta pa, da ju čaka neverjetna pustolovščina.
XVII. supervagon
Benas Bėrantas: Prvič v šolo
Šola je za vsakega prvošolca pustolovščina brez primere. Prvič tja vsi pridejo ob osmih. Kaj, ob OOOSMIH?! Veveriček Skokec in vranček Krakec sta s svojima torbama še vedno doma! Prijatelja urno stečeta proti jasi znanja in učenosti. SE JIMA PRIDRUŽIMO?
XVIII. supervagon
Albert Wendt: Beti Verižnomajična
Betina se boji vsega in vsakogar, še posebno Črnega smetnjaka, zloglasnega nevarnega psa. Toda ko ga reši iz trnovega grma pred hišo, postaneta prijatelja. Verigo, s katero je bil nekoč priklenjen, si Betina ovije okoli telesa. V tistem trenutku postane Beti Verižnomajična, pogumna in neustavljiva. Skupaj s Črnim smetnjakom in jerebico Tek-tek živi v lovskem revirju doktorja Mlinariča Godrnjavsa, ki pa mu je divje dekletce trn v peti.
XIX. supervagon
Rik Peters: Hotel Hudimir
Fran je hotelski postrešček: pozdravlja goste, nosi kovčke, skrbi za sobno strežbo in, kadar je treba, rešuje tudi umore. Hotel, v katerem živi in dela, je vse prej kot običajen. Po hodnikih mrgolijo žuželke, v sobah škriplje, poka in zaudarja, osebje pa je tako čudaško, da je prav vsak lahko osumljenec. Ko v eni od sob odkrijejo truplo z glavico brstičnega ohrovta v ustih, se Fran loti preiskave po svoje: z izostrenim očesom, pozornostjo do podrobnosti in z veliko ljubezni do žuželk. Kmalu postane jasno, da ima Hotel Hudimir več skrivnosti, kot bi si kdo mislil.
XX. supervagon
Rik Peters: Morris: Fant, ki je našel psa
O gori, o kateri zgolj šepetaje pripovedujejo najrazličnejše zgodbe. O snežnem metežu, ki privrši od nikoder. O dečku, ki se pogumno sooča z nevarnostjo in z žalostjo. In o dobrih ljudeh, ki z veseljem priskočijo na pomoč. Ledeno mrzla pustolovščina, ki vam bo ogrela srce!
XXI. supervagon
Eva Papoušková: Vombat Jurček
Vombati strašno radi spijo in kopljejo rove. Tudi mali vombat Jurček bi jih rad kopal, toda njegova mama zapove: najprej kahlica, potem kopanje rovov. Jurček sedi in sedi na kahlici, toda pokakati se ne more. Še dobro, da imajo njegovi prijatelji nekaj nasvetov!
XXII. supervagon – Krajevna knjižnica Branik
Anders Totland: V prah povrneš
Upokojeni duhovnik. Pridelovalec domačega žganja. Čebelar. In nenadoma – dedek. V enem samem dnevu Jacob Juul izve, da ima vnukinjo, izgubi ženo in dobi za vrat izterjevalce dolga svojega izgubljenega sina. Mirno staranje na odročnem župnišču se spremeni v nevarno igro, v kateri bo Jacob nenadoma prisiljen v prikrivanje, laganje in sprejemanje odločitev, s katerimi ne bi smel biti soočen nihče, kaj šele ostareli duhovnik.
XXIII. supervagon
Linn Skåber: Starost in radost
Norveška pisateljica Linn Skåber je v kratkoprozne miniature ujela najrazličnejše usode starejših, njihova obžalovanja, hrepenenja, soočanja z minljivostjo in boleznijo, pa tudi drobna čudaštva in predvsem dostojanstvo. Presunljive pripovedi o zadnjem življenjskem obdobju dopolnjujejo zgodbe o starostnikih, ki znova najdejo bližino in upanje ali pa jim uspe mladim predati nekatere od svojih dragocenih modrosti in spoznanj. Avtoričin pogled odseva nezgrešljiv smisel za humor, iskreno zanimanje za človeške usode ter izjemen posluh za soljudi.
XXIV. supervagon
Piret Raud: Zgodba o gospodu ptiču
Gospod Ptič je z drugimi pticami živel v velikem gozdu. Njegovi prijatelji in prijateljice so bili s svojim življenjem zelo zadovoljni, gospodu Ptiču pa se je zdelo spletanje gnezda dolgočasno, do žgolenja v pevskem zboru mu ni bilo, praznik petja se mu je zdel povsem odveč … “Hočem izkusiti nekaj novega,” je rekel in se odpravil v svet. Le kaj bo odkril na svoji poti?
XXV. supervagon – Cankarjeva knjižnica Vrhnika
Terezija Nikolčič: Zgodbe s tržnice
V zgodbah s tržnice avtorica v prvem delu opisuje svoje več kot tridesetletne spomine ne samo na ljubljansko tržnico ampak tudi na tržnice širom po Sloveniji. V drugem delu knjige dodaja šestdeset opisov in fotografij novih zdravilnih zelišč. V tretjem delu pa deli z bralcem svojo izkušnjo pridelave in predelave suhih ali svežih zelišč ter kratke osnove fitoterapije.
XXVI. supervagon – Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Caroline Wahl: 22 dolžin
Poletje v brezbarvnem majhnem mestu. Tilda dneve preživlja med študijem matematike in delom v supermarketu, večere pa rešuje z nečim, kar ji vsaj za hip omogoča pobeg – plavanjem v bazenu. Tam lahko za trenutek odloži težo vsakdana, v katerem skrbi za mlajšo sestro Ido in mamo alkoholičarko. Sanje o lahkotnem, svobodnem življenju so zanjo nekaj oddaljenega, skoraj nedosegljivega. Nato pa se nekega dne v mesto vrne Viktor – in nenadoma vse začne utripati v drugačnem ritmu.
XXVII. supervagon – Knjižnica Brežice
Mojiceja Bonte: Eko lonec
Bila je zima in v gozdu je primanjkovalo hrane. Miška se je po hrano odpravila v mesto, kjer pa jo je čakalo presenečenje – našla je ogromno zavržene hrane. To jo je zelo začudilo. Domislila se je, da iz nje pripravi odlične jedi za vse gozdne živali, svoje prijatelje. Pripravili so skupen lonec z napisom EKO LONEC. In od takrat naprej v gozdu ni bil nihče več lačen.
Slikanica na nevsiljiv način opozarja, da je veliko zavržene hrane še vedno užitne. Spodbuja nas k ponovni uporabi hrane, s katero zmanjšujemo količino odpadkov in varujemo okolje. Pokaže tudi, da lahko iz ostankov hrane ustvarimo nove jedi, s tem pa manj kupujemo in prihranimo denar. Korak za korakom tako gradimo bolj trajnosten odnos do okolja in življenja.
XXVIII. supervagon – Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Elif Shafak: Otok pogrešanih dreves
Če so družine kot drevesa, kot pravijo, razraščene strukture s prepletenimi koreninami in posameznimi vejami, ki štrlijo pod čudnimi koti, so družinske travme kot gosta, prosojna smola, ki kaplja iz zareze v lubju. Curljajo čez več generacij.
V romanu, v katerem se prepletejo korenine fige, ki raste sredi taverne ob robu ciprske Nikozije, korenine družine, ki se razrašča na obe strani razdeljenega otoka, in korenine države, v katero leta 1974 zarežejo usodne spremembe, priljubljena in večkrat nagrajena pisateljica Elif Shafak izpiše bogato, čarobno, ganljivo pripoved o pripadnosti in identiteti, ljubezni in travmi, spominu in pozabi, naravi in prerojenju.
XIX. supervagon – Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
Charlie Mackesy: Nikoli ne pozabi
Štirje nenavadni prijatelji Charlieja Mackesyja so znova skupaj in na poti po divjini. Ne vejo točno, ne kam gredo ne kaj iščejo. Vedo pa, da je življenje lahko težko, a da se imajo radi in da je torta pogosto odgovor.
Na odprtem se nad njimi dvignejo temni oblaki – se bo fant spomnil, kaj je potrebno za lažje preživetje nevihte?
Dolgo pričakovana nova knjiga Charlieja Mackesyja nas vrača v priljubljeni svet fanta, krta, lisice in konja in najbolje prodajane neleposlovne knjige za odrasle vseh časov, ki jo je po vsem svetu prebralo več kot deset milijonov bralcev.
XXX. supervagon – Knjižnica Lenart
Eoin McLaughlin: Nekoč sem bila drevo
Poučna zgodba, katere avtorica je po besedah irskega avtorja pravzaprav knjiga sama, ki na slikovit način spregovori o rasti dreves, predelavi lesa in končnih izdelkih, med katerimi je tudi knjiga. Skozi ilustracije, ki jasno spremljajo pripoved, omogoča vživljanje predšolskim otrokom in osnovnošolcem I. triade. Je pravljica, ki jo lahko na mah preberemo za lahko noč ali pa ob njej razmišljamo v pedagoškem procesu oz. klepetu z otrokom doma.
XXXI. supervagon – Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica
Frances Stickley: Trol
Trol, ki se skriva pod mostom ima prav poseben hobi saj mimoidoče zasipa z neprimernimi besedami. V svojem svetu se počuti pomembnega in glasnega, saj ga nihče ne vidi. Nekega dne sreča prijazni in gluho zajčico, ki se na njegove izpade odzove mirno in drugače, kot bi pričakoval.
Preprosta a topla zgodba na preprost način odpira temo žaljivih besed in spletnega nadlegovanja ter ponuja izhodišče za pogovor o spoštovanju, prijaznosti in pogumu.
XXXII. supervagon – Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica
Alena Mornštajnova: Gozd v hiši
Gozd v hiši je še en čudovito napisan, a hkrati zastrašujoče krut roman češke literarne velikanke. Na naslovnici knjige je beseda gozd ironično prečrtana in nadomeščena z besedo groza, kar bralcu že na začetku namigne, v kakšno zgodbo vstopa.
Gre za temačno in pretresljivo pripoved o težavnem odraščanju deklice, katere oče med hudimi poplavami skrivnostno izgine. Deklica zato živi v hiši tik ob gozdu s svojo zbegano materjo, ki se po očetovem izginotju zateka k alkoholu, s čustveno otopelim dedkom ter z babico, ki vsako priložnost izkoristi za poniževanje svoje hčerke in vnukinje.
Roman razkriva nemoč in stisko otrok, ki so za štirimi stenami pogosto prepuščeni različnim oblikam zlorab. Deklica pred vsakodnevnim nasiljem, prepiri in osamljenostjo beži v svet knjig ter v pogovore s svojo namišljeno prijateljico Moniko.
Gozd v romanu deluje kot simbol notranje groze, potlačenih travm in tesnobe, ki zaznamujejo življenje glavne junakinje. Resnica o dogodkih se skozi pripoved razkriva počasi, plast za plastjo.
XXXIII. supervagon – Knjižnica Šmartno ob Paki
Annet Huizing: Tihotapci
Ko Ole izve, da ima dedka, o katerem mu nihče nikoli ni pripovedoval, se začne razkrivati zgodba, polna skrivnosti. Dedova hiša ob belgijski meji – domačini ji pravijo kar »švercarija« – je stara, zaraščena in skrivnostna. Skozi zgodbo Ole odkriva skrivnosti svoje družine, spoznava, kako so nekoč tihotapili maslo iz Nizozemske v Belgijo in kako je to povezano z družinsko zgodovino.
Ob drobcih preteklosti, ki se razkrivajo postopoma, Ole spoznava očeta, deda in tudi samega sebe. Pri tem mu družbo delajo nenavadni, a čudoviti ljudje: sošolka Anastazja, Poljakinja z živahnim značajem, in keramičarka Pola, ki si v hiši uredi delavnico.
Roman Tihotapci nizozemske pisateljice Annet Huizing se bere skoraj »kot po maslu«. Bralca posrka z duhovito prvoosebno pripovedjo, toplimi družinskimi odnosi in živimi liki, ki jih preprosto vzljubiš.
