Tone Peršak
Branje in kritika, izziv 21. stoletja
/…/
Kakor koli že želim zaključiti ta razmislek, pa tega ne morem storiti, ne da bi še enkrat in kar najbolj odločno izpostavil vprašanja kritike, ki postaja po mojem prepričanju najpomembnejše vprašanje sodobne literarne situacije. Kakovostna strokovna in dovolj obširna kritiška refleksija posameznih del in tudi skupin znotraj celotne produkcije, zamejenih glede na teme, glede na koncepte oziroma idejno-estetske usmeritve ter poetike avtorjev ali tudi glede na kakšna druga skupna izhodišča (morda generacijska) ali glede na morebitni politični ali kakšen drug angažma, je v eksistenčnem in eksistencialnem interesu sodobne slovenske književnosti, zlasti tistega njenega dela, ki bi ga lahko opisali in zamejili z oznakami, kot so »kakovostna književnost«, »resna književnost«, »jezikovno in tematsko zahtevna književnost«. To pomeni, da je po eni strani nujno treba zagotoviti širše dostopne platforme za objavljanje literarne kritike in po drugi strani zadostna sredstva za ustrezno plačilo tega odgovornega in zahtevnega dela. Skratka, treba je ustvariti pogoje, da bodo avtorji dobrih kritiških besedil preprosto dovolj plačani, da bodo pri tem delu vztrajali tudi v zrelih letih, da bodo v tem lahko videli karierni izziv in ne obsodbo na življenje v bedi. To bi moralo biti celo v interesu države in njenih institucij (Ministrstva za kulturo, Javne agencije za knjigo, univerze), kajti književnost, tudi ob novih tehnoloških možnostih in v klasični knjižni obliki, ostaja eno ključnih polj medkulturnega dialoga na globalni ravni. Država kot večinski financer najkakovostnejše literature potrebuje literarno kritiko kot eno od pomembnih strokovnih podlag za odločanje o subvencioniranju knjižnih programov, o štipendiranju avtorjev, o sofinanciranju prevodov v tuje jezike in podpori založnikom slovenskih literarnih del, namenjenih tujim knjižnim trgom, za predstavitve del in avtorjev na mednarodnih knjižnih sejmih, literarnih festivalih ipd.
Kvalitetna literarna kritika je v interesu založnikov, v veliki meri iz istih razlogov. Poleg tega je ključnega pomena za celotno področje, znotraj tega pa je še posebej v interesu avtorjev, kajti kakovostna kritika predstavlja avtorjev dialog z visoko kvalificiranimi bralci. Kritika je izjemno pomembna za žal vse ožji, a življenjsko pomembni korpus bralcev kakovostne književnosti, saj jim omogoča orientacijo znotraj obsežne produkcije izvirnih del v slovenskem jeziku in jim tako pomaga pri izbiranju del za branje. In ne nazadnje je kakovostna kritika zelo pomembna za strokovnjake, ki literaturo obravnavajo kot teoretiki, literarni zgodovinarji in sociologi kulture.
Ne glede na pomembnost književnosti in usposobljenih bralcev kot ustvarjalnih ljudi z razvito domišljijo, ki je osnova sleherne ustvarjalnosti, ni mogoče pričakovati, da bodo mediji v zasebni lasti veliko vlagali v kritiko, bodisi literarno bodisi kritiko drugih umetnosti (resnici na ljubo je treba poudariti, da je stanje kritike drugih umetniških praks še slabše), saj bolj ali manj utemeljeno ugotavljajo, da prisotnost literarne kritike v mediju ne vpliva na zanimanje zanj. Tem večja je v tem pogledu zato odgovornost javnih medijev, predvsem seveda RTV Slovenija in vseh drugih medijev, ki jih sofinancira država, ter odgovornost države, da tega ne pozabi zahtevati.
Prej ko slej bo treba spodbuditi in promovirati spletno platformo ali več platform v digitalnem okolju, katerih namen bo spodbujanje nastajanja in objavljanja kritik sodobne literarne produkcije. Omogočiti bo treba delovanje teh platform kot spletnih medijev ter zagotoviti sredstva za honorarje kritikov.
Gre, kot rečeno, za interes skupnosti državljank in državljanov, ki ji je slovenska knjižna produkcija v osnovi namenjena, in s tem za interes države, ki je po ustavi dolžna skrbeti za blagostanje pripadnikov skupnosti. In to blagostanje nikakor ni samo vprašanje polnih želodcev.