Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Do brezplačne dostave vam manjka še 25.00

Pomladno srečanje Sodobnosti 2023

NAGRADE PODELJENE!

Na Pomladnem srečanju Sodobnosti smo v Slovenskem etnografskem muzeju podelili tri pomembne nagrade. Priznanje “sončnica na rami” za spodbujanje veselja do branja sta prejeli Andreja Nagode Burger in Ajda Lalić, medtem ko je nagrada “sončnica na rami” za spodbujanje veselja do branja (v vrednosti 1000 evrov) pripadla Moniki Javornik. Nagrada za najboljšo kratko zgodbo leta 2023 (v vrednosti 1000 evrov) je pripadla Veroniki Simoniti za Balada o izmeri sence, nagrado za najboljši esej leta 2023 (prav tako v vrednosti 1000 evrov) je prejela Mojce Pišek za Konec zgodovine, komajda začetek.

Iskrene čestitke vsem nagrajencem.

UTEMELJITEV ŽIRIJE ZA NAGRADO “SONČNICA NA RAMI, NAGRADA ZA SPODBUJANJE VESELJA DO BRANJA” 2023

Žirija: dr. Marijanca Ajša Vižintin (predsednica), Katja Klopčič Lavrenčič, Nika Mušič.

Žirija je nagrado sončnica na rami, nagrado za spodbujanje veselja do branja, podelila Monika Javornik iz OŠ Šmarje pri Jelšah.

Monika Javornik je polno zaposlena kot knjižničarka. Na šoli, ki ima skoraj 1000 učencev in 6 podružnic, vseskozi poudarja povezovanje knjižnice s poukom, posebno pozornost pa namenja pravljicam – udeležila se je tečaja Kamišibaj na daljavo in pravljice tudi uprizarja, drugič svoje pripovedovanje popestri z lutkami. Učence k branju spodbuja s književnimi ugankami, posebno pozornost pri tem posveča učencem tretje triade. Njene aktivnosti pa niso namenjene le učenkam in učencem, med drugim že nekaj let vodi bralno značko za učenke in učence in njihove starše, oblikovala je zloženko bralnih priporočil – naslove knjig so predlagali starši staršem.

Monika Javornik s svojimi učenci sodeluje pri vrsti projektov (Naša mala knjižnica, GG4U, Rastem s knjigo, Nacionalni mesec branja), tekmovali so v igri Male sive celice, posebej pa velja omeniti njeno sodelovanje s splošno knjižnico Šmarje pri Jelšah – obišče jo skupaj z učenci, ti pa ob tej priložnosti v dar prejmejo knjigo.

Za širjenje bralnega navdušenja, spodbujanje medgeneracijskega povezovanja in utrjevanje zavesti o pomenu branja v laični in strokovni javnosti smo ji podelili nagrado sončnica na rami.

dr. Marijanca Ajša Vižintin, predsednica žirije

UTEMELJITEV ŽIRIJE ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO 2023

Žirija: Dušan Šarotar (predsednik), Lucija Stepančič (članica) in Katja Klopčič Lavrenčič (članica)

Žirija se je soglasno odločila, da nagrado v vrednosti 1000 evrov podeli zgodbi Balada o izmeri sence, ki jo je napisala Veronika Simoniti.

V utemeljitvi so zapisali: »V letošnji nadpovprečno kakovostni beri kratkih zgodb prav posebej izstopa Balada o izmeri sence Veronike Simoniti. S tržačanom Vittoriem Benussijem, eksperimentalnim psihologom in izumiteljem poligrafa, je zgodba sicer zasidrana v konec devetnajstega in začetek dvajsetega stoletja, zaznamuje pa jo prepišna mediteranska lega znanstvenikovega rojstnega kraja, razpetost med Gradcem in Padovo, upanje, ki so ga vzbujali novi mejniki v znanosti, ter sence novih poglavij zgodovine. Avtoričina suverena pripovedna magija tragično usodo pozabljenega profesorja nadgradi z občutjem brezčasja in tako pričara vinjeto, ki združuje nasprotja med znanim in neznanim, dosegljivim in nedosegljivim, med razumom in neskončnostjo.«

UTEMELJITEV ŽIRIJE ZA NAJBOLJŠI ESEJ 2023

Žirija: Alenka Urh (predsednica), Andrej Blatnik (član) in Evald Flisar (član)

»Letina esejev, ki so prispeli na natečaj, je odlična,« je zapisala žirija, saj »uspešno identificira pereče simptome sodobnega časa, je tematsko sveža in problemsko globoka«. Nagrado so soglasno prisodili eseju Mojce Pišek Konec zgodovine, komajda začetek.

»Zmagovalno besedilo se z izjemno gibkostjo sprehodi po zemeljski obli in osvetli razne mikro- in makropremike v globalni politiki ter odgovarja na vprašanja, ki si jih še pred nekaj leti sploh ne bi zastavljali, vsaj ne v takem obsegu in s tako grenkim priokusom. Kaj so zahodne vrednote in kdo ali kaj jih v resnici najbolj ruši? Kakšni so simptomi ‘dolgega covida na telesu Evrazije’ in kako se to pozna na oblikovanju zunanje politike Evropske unije? Zgodovinski spomin je lahko tudi varljiv, izkrivljena slika, ki jo kaže, pa lahko usodno vpliva na krojenje prihodnosti z mojstrskim vihtenjem peresa opozarja Mojca Pišek in se hkrati povsem upravičeno obregne ob pretirano poenostavljene in enostranske interpretacije trenutnega krvavega vrenja na vzhodu Evrope. Esej v dlan subtilno vzame ves svet in slogovno brezhibno ter z občudovanja vrednim uvidom v globalno dogajanje bralcem nastavi povečevalno steklo, skozi katero utegnemo tudi sami prebrati drobni tisk na osebnih izkaznicah narodov, s katerimi si delimo naš vse manjši (veliki) modri planet,« so zapisali v utemeljitvi.

Komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Shopping Cart