Reinterpretacija pravljice Deklica z vžigalicami
Grumova nagrada za mlado dramatičarko
DRAMATIS PERSONAE
AVTORICA
DEKLICA
DEČEK
OČE
MATI
PROSTOR IN ČAS
Tukaj in Zdaj.
OPOMBE
Velike začetnice in ločila, uporabljena neslovnično, nakazujejo ritem in poudarke.
Pike (.) v vrsticah brez drugega teksta nakazujejo pavze.
/ nakazuje simultan govor.
Kjer je dogajanje napisano v več stolpcih, naj se bere vse naenkrat, čez celo stran.
Besedilo vsebuje teme, motive in posamezne citate dramskih besedil:
Simon Stephens: Harper Regan
Alice Birch: Anatomy of a Suicide
Duncan Macmillan: Vse sijajne stvari
Sarah Kane: Psihoza 4.48
Wajdi Mouawad: Požigi
Žanina Mirčevska: Odstiranje
Nina Kuclar Stiković: Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače
in gotovo še kakega drugega
ter poezije:
- S. Eliot: Votli ljudje
Robert Frost: Ogenj in led
Urša Majcen: ekosistem tišine
in gotovo še kake druge.
- RAZLOGI
Temna, mrzla soba. Soba, ki očitno pripada dekletu. Deklici? Najstnici. Veliko rožnate, veliko plišastih živali, veliko pozunanjenih znakov dekliškosti. Na splošno veliko stvari. Mehke odeje, mehke blazine, igračke, nakit, vse sorte drobnarije. Soba bi lahko bila zelo udobna, če ne bi bila tako zanemarjena. Takšna je, kot da v njej nihče ne bi živel že leta. Kot grad po stotih letih Trnjulčičinega spanca; princ očitno ni prišel. Povsod pajčevine in debela plast prahu. V sobi je tudi mrzlo. Zmrzuje.
Zdi se, kot da se prah nabira tudi na DEKLICI, ki sedi na tleh. To je skoraj odrasla deklica, deklica, ki bi ji težko še rekli otrok, a vendarle je deklica. Ima mogoče šestnajst, sedemnajst let, ampak je drobna in suhcena, z velikanskimi očmi. Deklica se ne premika. Če ne bi videla, da diha, ne bi mogla biti prepričana, da je živa. Ne počne ničesar drugega, kot da strmi v steno.
Ne, to ni povsem res. Nekaj mrmra. Tako po tihem, da ne bi mogla biti prepričana, da res govori, če ne bi videla minimalnega premikanja njenih ustnic. Prisluhnem, kaj deklica mrmra.
- barve sončnega vzhoda najprej globoka črnina noči v katero počasi prikrvavi zaspana siva svetloba nato pa eksplozija oranžnih rdečih rožnatih ognjenih tonov ki se sčasoma omehčajo v jutranje sonce
- vroča čokolada s smetano posuta s kakavom in marshmallowi ki jo naročim v kafiču kjer me nihče ne pozna
- trenutek ko poskusim obleči hlače ki so mi bile do nedavnega premajhne in so mi kar naenkrat prevelike
- binge-watchanje trapastega sit-coma ki mi ga je priporočil deček z žalostnimi očmi ki ga je vzljubil preden sem se rodila
- iz kljubovanja kljubovanje je najboljša motivacija
- mehka dlaka prijateljičine mačke
- občutek čistoče po dolgi prhi
- razgled z vrha ljubljanskega gradu na sončen dan
- črni čaj z mlekom ki je prva stvar ki jo spijem zjutraj in občutek produktivne budnosti ki sledi
- kamilični čaj s sirupom sivke ki je zadnja stvar ki jo spijem ponoči in občutek zadovoljne zaspanosti ki sledi
- homoseksualnost
- homogenizirano mleko
- poezija sylvie plath
- proza virginie woolf
- dramatika sare kane
- filmi sofie coppola
- glasba lane del rey
- klišeji obožujem klišeje klišeji so klišeji z razlogom mogoče sem zato jaz tak velik kliše ne ne ne ustavi misli ustavi konje ne gremo tja ne razmišljaj o tem bodi pozitivna tukaj smo pozitivni
- občutek zmagoslavja ko uspešno preprečim svojim mislim da bi me odnesle nekam kamor nočem iti
- …
Želim prisluhniti deklici. Naj deklica spregovori.
- PRAVLJICE
Avtoričina delovna soba. To se pravi, moja delovna soba. Masivna lesena pisalna miza, na njej prenosni računalnik. Poleg njega kup papirjev, knjig, zapiskov. Želim si, da bi bila pospravljena, ampak nikoli ni. Enako velja za celo sobo. Povsod navlaka, ki je nikoli nimam motivacije pospraviti: skodelice, v katerih je nekoč bil čaj, na pol prebrane knjige, na pol popite steklenice vina, na pol dogorele sveče, na pol napisani osnutki. Velika okna, skozi katera bi prodirala jutranja svetloba, če to ne bi bil december in to ne bi bila Ljubljana. Tako se skozi okna ne vidi ničesar razen čiste beline pristne ljubljanske megle.
Za pisalno mizo sedim jaz, AVTORICA. Na nasprotni strani mize v velikem črnem naslonjaču sedi Deklica. Vse skupaj precej spominja na psihiatrično ambulanto. V tem primeru najbrž jaz privzemam vlogo psihiatrinje.
AVTORICA Pozdravljena. Dobrodošla.
.
.
Ničesar ne reče.
.
.
Poglej me.
.
Pogleda me s svojimi velikimi očmi. Modre oči ima, ledeno modre.
.
Vstani, pridi bližje. Rada bi si te bolje ogledala.
DEKLICA A je to ta del kjer jaz vprašam zakaj imaš tako velika ušesa in ti odgovoriš da te lažje slišim in jaz vprašam zakaj imaš tako velike zobe in ti rečeš da te lažje / požrem
AVTORICA Napačna pravljica.
.
DEKLICA Sori, ampak, what the fuck?
AVTORICA Prosim. A lahko samo narediš, kar te prosim? Jaz vodim ta pogovor.
DEKLICA Ne gre ti preveč dobro..
Kljub temu vstane. Stopi bližje. Neprijetno ji je. Žal mi je. Ampak jo moram Videti.
Tako je drobna. A sploh kaj jé? Zaradi tega je videti še mlajša, kot je. Ampak njene oči so stare. Opazujem jo.
.
.
.
.
AVTORICA Hvala.
Deklica se usede, olajšana. Gleda me.
.
.
.
.
DEKLICA quick question: kdo si in zakaj sem tukaj?
AVTORICA To sta bili dve vprašanji.
.
Ni ji smešno.
.
Oprosti. Jaz sem … Piska? Joj, ne, to je obupna beseda. Pisateljica, dejmo rečt. Dramatičarka. Dramatesa? Avtorica? Avtorica. Ja, dejmo si tako rečt. Pišem dramo. Mislim, moram napisat dramo. Za izpit, na faksu. Moram napisat Dramo, ki je priredba Deklice z vžigalicami.
DEKLICA Česa?
AVTORICA Saj veš, pravljica. Hans Christian Andersen. Ena punčka prodaja vžigalice na božični večer in nihče jih ne kupi, zato se ona zavleče v nek kot in prižiga te vžigalice in zraven halucinira stvari ki si jih želi.
DEKLICA Aja, ja. Najprej halucinira ogenj al peč al neki, da ji je toplo, pol halucinira pojedino
AVTORICA ja, in pečeno gosko ki dobesedno oživi
DEKLICA in pol halucinira nek perfekten božič z igračami in lučkami in takim sranjem ampak v resnici so to sam zvezde in simptomi podhladitve in pol halucinira / babico
AVTORICA babico
DEKLICA ker je bila babica edina ki jo je imela rada in hoče bit z babico in babica jo odpelje s sabo v nebo ampak
AVTORICA Plot Twist
DEKLICA babica je mrtva in ko jo je odpeljala s sabo je deklica v bistvu umrla ker je zmrznila.
AVTORICA Zmrznila je, to že, ampak bolj pomembno je, da je Hrepenela
DEKLICA res bi bilo lepo da te nekdo odpelje v nebo ne ne ne jebeš to res bi bilo lepo Zmrzniti
AVTORICA Kaj?
.
.
.
.
DEKLICA sam pravim da verjetno je bilo Deklici res boljš ko je zmrznila. Ni ji blo treba domov, kjer bi jo oče … »natepel«, mislim da je beseda ki jo uporabi, ni ji bilo treba več bit lačna, ni je več zeblo, ni ji bilo treba več čutit bolečine. Ko Zmrzneš, ne čutiš ničesar več. Prepričana sem da je bilo deklici Boljše ko ni čutila ničesar več.
.
.
AVTORICA Zanimivo razmišljaš. Povej več.
.
.
DEKLICA Nikol nisem marala te pravljice.
.
AVTORICA Zakaj?
DEKLICA Preveč krščanska. Super, tamala je zmrznla, bodte žalostni, nabil vam bom katoliško krivdo, oh ne kruti svet je kriv da je zmrznla, ampak ne sej ne, v bistvu je vse okej ker gre v nebesa k babici, hepi ending, bomo mal ignorirali vse realne implikacije. Ne hvala. Kakšna nebesa, lepo te prosim.
AVTORICA Mene ne zanima nič od tega. Moja drama ne bi imela veze s tem. Pisala bi rada o dekličinem Hrepenenju. O Željah, ki se manifestirajo, ko prižge vžigalico. Kako je tako globoko hrepeneti, da goriš od želje?
DEKLICA Kdo pa dandanes še hrepeni?
AVTORICA Po čem ti hrepeniš?
.
.
.
DEKLICA Okej, too much. Glej, sori, lepo te je bilo spoznat, al neki, Gospa Avtorica, ampak še vedno mi nisi niti odgovorila, zakaj sem tukaj, tako da bom js zdej počasi šlaaaa
AVTORICA Ne! Ne, ne moreš it.
DEKLICA Prosim?
AVTORICA zakaj si tukaj je napačno vprašanje pravo vprašanje je Kdo Si ti si moj dramski lik pisati želim o Tebi
.
.
.
DEKLICA o, lol
AVTORICA prosim a lahko pišem o tebi prosim pusti mi da te spoznam
DEKLICA Zakaj hočeš pisat o meni?
AVTORICA ti si moj Dramski Lik
DEKLICA to ni odgovor. Zakaj o meni?
.
AVTORICA ker si Deklica
.
DEKLICA o, lol
AVTORICA joj ne oprosti to je zvenelo ful narobe
DEKLICA To je bilo žaljivo, žaljivo do mene, in niti ne prvič
AVTORICA ja vem, oprosti, oprosti, hočem samo – pisati želim o moderni deklici in njenih hrepenenjih in ti si
DEKLICA Jaz nimam hrepenenja.
.
.
AVTORICA Ničesar si ne želiš?
.
DEKLICA Ne.
.
AVTORICA Zakaj ne?
.
.
.
DEKLICA Zakaj hočeš sploh pisat to? Ne mislim mene. Zakaj deklica, zakaj hrepenenje, zakaj ta pravljica?
AVTORICA Jaz sprašujem, Jaz vodim ta pogovor
DEKLICA ne, lubica, ga ne. odgovori.
AVTORICA Saj si je nisem izbrala. Profesorica mi je naložila adaptacijo te pravljice ker sem tudi jaz Deklica
DEKLICA o, lol
AVTORICA in zdaj smo kjer smo.
.
DEKLICA Dve deklici, ki sva tu zato, ker sva deklici. Sfukano.
.
.
.
.
Nočeš pisat o meni.
AVTORICA ja hočem
DEKLICA Ne, nočeš. Nočeš me spoznat. Nočeš kopat po meni.
AVTORICA Zakaj?
DEKLICA Jaz nočem kopat po sebi
AVTORICA Zakaj?
DEKLICA Kaj če se tuki dogaja več kot si misliš?
AVTORICA ja, prosim, rabim snov za dramo
DEKLICA Kaj, če najdeš več kot Deklico?
AVTORICA ja ja ja moram najti več kot samo deklico rabim Protagonista rabim Dramski Zaplet rabim Dramsko Dejanje rabim Dramo
DEKLICA Kaj če najdeva več kot bi hoteli?
AVTORICA Kaj če najdeva tvoje hrepenenje?
DEKLICA Jaz Nimam Hrepenenja
AVTORICA A bova našli razlog, zakaj nimaš hrepenenja?
DEKLICA nočem
AVTORICA Moram poskusiti.
DEKLICA nočeš
AVTORICA Pusti mi, da te spoznam.
.
prosim reci ja prosim reci ja prosim prosim brez tebe nimam drame
.
DEKLICA Samo zapomni si, da si si sama kriva.