Katja Kac
Kdo tlakuje pot na tuje trge?
Kako s slovenskimi avtorji uspeti v tujini? Vprašanje, na katerega ne iščejo odgovora le avtorji, pač pa vse bolj tudi država, ki naj bi v ta namen prispevala 2,5 milijona evrov za predstavitev Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu, predvidoma leta 2021. Po letu 2020 naj bi bila Slovenija tudi častna gostja knjižnega sejma v Bologni, ki je namenjen trgovanju z otroško in mladinsko literaturo. Krešejo se ideje o tem, kako in komu in kaj naj ponudimo. Kaj pravzaprav je naš cilj? Si želimo, da Slovenija na svetovni trg plasira avtorja, ki bo, v stilu skandinavskih kriminalk, postal njen največji izvozni artikel? Si želimo, da bi bilo čim več slovenskih avtorjev prevedenih v nemščino? Si želimo v času mednarodne pozornosti v Frankfurtu in Bologni predstaviti čim več kvalitetnih slovenskih del v upanju, da bomo uspeli vzbuditi zanimanje flote tujih založnikov za vsaj nekaj let? Poti, ki vodijo v tujino, je več in status »častne gostje« na sejmih je le ena od njih. Precej draga, zato moramo živeti v upanju, da bo denar porabljen čim bolj učinkovito.
Druga pot je počasna, malce trnava, v primerjavi z nacionalno precej cenejša, vseeno pa ravno tako draga, vsaj za slovenskega založnika, ki uspe svoje avtorje zastopati na tujih sejmih. Vkolikor gre za avtorjem prijazno založbo, se odstotek, ki ga dobi založnik/agent od prodanih pravic, giblje okoli 20 odstotkov. Že sama predstavitev na enem sejmu založnika stane skoraj toliko kot izdaja ene knjige (najem mize na nacionalni stojnici JAK, recimo, stane 800 evrov, nekoliko cenejši je najem mize v prostoru za agente, okoli 500 evrov). Hotelske storitve so v času sejma vsaj enkrat višje kot sicer in zanje lahko prištejemo še 800 evrov, nadaljnjih 500 evrov lahko prištejemo za plačilo agentke, potem so tu še prevoz, dnevnice in katalog, ki ga je treba natisniti, dodatnih 800–1000 evrov. Avansi, na katere gre računati ob prodaji pravic, se gibljejo med 500 in 1500 evri. Od tega zneska dobi založnik/agent 20 %. Seveda cilj založb ne bi smel biti samo izdajanje kvalitetne literature, temveč tudi nadaljnja promocija avtorjev in ilustratorjev doma ter v tujini. Ker pa je že sama izdaja knjig za založbo velik finančni zalogaj, ki se zaradi majhnosti trga, slabih nakupovalnih navad (knjig) in nemara tudi dobro razvejanega knjižničarskega sistema brez subvencij velikokrat težko pokrije, je tovrstne prodajne poteze treba dobro pretehtati.
Da so slovenski avtorji lahko uspešni na tujih trgih, sicer ni samo po sebi umevno. Je pa mogoče./…/