Po ločitvi Pakistana od Indije se je pojavila zahteva po literaturi z lastno identiteto. Kontinuiteta je bila pretrgana in vzniknila so neizbežna vprašanja o narodni in kulturni identiteti, o začetku lastne zgodovine, o koreninah, in teh so se po mnenju Intizarja Hussaina avtorji kratkih zgodb lotili zelo neusmiljeno. To pa je le delček ustvarjalnega impulza v zgodbah, ki so bile napisane v urduju, pandžabiju, sindiju, puštuju in sarajkiju. Zgodbe zapisujejo literarno kroniko travmatičnega rojstva pakistanskega naroda in njegovo ne vedno prijetno zgodovino zadnjega pol stoletja ter hkrati predstavljajo njegovo kulturno bogastvo.

Knjiga je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS.