Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Do brezplačne dostave vam manjka še 50.00
Silvija Šesto , , , , , ,

Petja sprašuje, kako je prišel na svet

23.90

  • Ilustracije: Vanda Čižmek
  • Prevod: Dušanka Zabukovec
  • Vezava: Trda
  • Število strani: 29
  • ISBN: 978-961-7132-95-3
  • Leto izida: 2024
  • Starost: 6+

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Petja sprašuje, kako je prišel na svet je druga zgodba o dečku Petju, ki radovedno zastavlja vprašanja o svetu okoli sebe. Od tete Slikanice, ki pazi nanj, medtem ko so njegovi starši v službi, je že skušal dobiti odgovor na vprašanje zakaj je nebo modro, zdaj pa ga neznansko zanima, kako je prišel na svet. Teta Slikanica zavlačuje z odgovorom, toda tokrat Petju na pomoč priskoči mala Ana. Njegova iznajdljiva prijateljica ima načrt, kako potegniti za nos odrasle in izvabiti odgovor na vprašanje, ob katerem zardevajo.

Silvija Šesto
Silvija Šesto je priznana hrvaška pisateljica. Rodila se je leta 1962 v Zagrebu, s pisanjem pa se ukvarja že od srednje šole. Diplomirala je iz filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu in nato vpisala podiplomski študij iz dramaturgije. V mladosti je bila reprezentantka v namiznem tenisu, končala je tudi Višjo trenersko šolo in se ukvarjala s športnim novinarstvom. Pisala je scenarije za radijske in televizijske oddaje ter pripravljala reklamne kampanje in slogane. Opus Silvije Šesto obsega dramska besedila, prozo, televizijske scenarije, poezijo in radijske igre. Za otroke je začela pisati po rojstvu svojega tretjega otroka in v dveh letih napisala kar pet knjig. Nekaj njenih knjig je bilo uvrščenih med osnovnošolsko čtivo, bila je tudi podpredsednica in predsednica hrvaškega združenja literatov za otroke in mladino. Za svoja dela je prejela številna priznanja in nagrade, med drugim je bila za svoje drame večkrat nagrajena na gledaliških festivalih, prav tako jo je večkrat nagradilo hrvaško ministrstvo za kulturo. Njen roman Debela je bil uvrščen na častno listo IBBY, za besedilo slikanice Ujemi mi sinjega medvedka pa je leta 2018 prejela nagrado Grigorja Viteza, ki je najpomembnejša hrvaška nagrada za literarne in umetniške dosežke na področju otroške literature.
Vanda Čižmek
Vanda Čižmek (1974) se je rodila osem dni pred božičem. Risala je že v plenicah, nato je risala v šoli za uporabno umetnost in na grafični fakulteti. Zadnja leta riše ilustracije za otroke in mladino ter dela kot grafična oblikovalka. Živi in dela v Zagrebu. Leta 2018 je prejela nagrado Grigorja Viteza, najpomembnejšo hrvaško nagrado za literarne in umetniške dosežke v otroški literaturi. Leta 2022 pa je bila uvrščena na častno listo IBBY za ilustracije slikanice Ujemi mi sinjega medvedka.Več na: vandacizmek.com.
Dušanka Zabukovec
Dušanka Zabukovec (1947) je diplomirala in magistrirala iz angleškega jezika in književnosti ter francoskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dodatno je študirala italijanski jezik in klavirsko igro. Zaposlena je bila na RTV Ljubljana, pozneje RTV Slovenija, najprej kot urednica v glasbenem uredništvu TV, nato prevajalka in nazadnje petnajst let kot vodja Programske službe za prevajanje in lektoriranje na TV Slovenija. Prevedla je blizu 200 knjig, med drugim V imenu otroka Iana McEwana, Sejemskega čarovnika Jelene Lengold, Skromne darove Uglješe Šajtinca, Enako glasbo Vikrama Setha, Moje življenje in Izbrane zgodbe Rabindranatha Tagoreja, Kolo na šolski strehi Meinderta de Jonga in satiro Ekskluziva Evelyna Waugha. Leta 2022 sta izšla prevoda obsežnega prvega dela trilogije Wolf Hall britanske pisateljice Hilary Mantel in novi prevod otroške klasike Ostržek Carla Collodija. Prevedla je tudi več kot 2000 celovečernih filmov (na primer glasbeni film Moja draga gospa/My Fair Lady), televizijskih oddaj, nadaljevank in nanizank, risank (za prevode Smrkcev je prejela letno nagrado za kakovost RTV Slovenija), pa tudi gledaliških predstav in večje število literarnih esejev, člankov in prispevkov ter radijskih oddaj. Piše literarne oddaje za Radio Slovenija (Radio Ars). Redno prevaja za Festival Ljubljana (opere, operete in gledališke predstave), in sicer v slovenščino in angleščino. Bila je predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev (štiri mandate) in članica Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (prejela je tudi nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo, ki jo podeljuje to društvo).

Morda vam bo prav tako všeč…

  • NOVO
  • NOVO
Shopping Cart