Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
Do brezplačne poštnine ti manjka še 20.00! Nadaljuj nakup
 

Knjige

Molitve za ugrabljene

24.90

Prevedla: Dušanka Zabukovec
Vezava: trda
Obseg:  215 strani

Opis

V mehiških gorah si vse mame želijo, da bi se njihove hčerke rodile grde. Kajti lepe deklice ugrabijo. Nobena se ne vrne. Ko se je rodila Ladydi Garcia Martínez, je njena mama vsem oznanila, da se je rodil fantek. A preslepila ni nikogar.

Življenje v krajih, ki jih obvladuje mamilarski kartel, ni nevarno le zaradi škorpijonov, kač in letal, ki s pesticidi škropijo naselja namesto makovih polj, ampak predvsem zato, ker nima nobene vrednosti. Avtorica nam pričara svet, v katerem morajo ženske skrbeti zase, kajti možje so odšli iskat delo drugam. Zgodba Ladydi Garcie Martínez je nepozabna pripoved o prijateljstvu, odločnosti in ljubezni.

Jennifer Clement je pesnica, pisateljica ter angažirana borka za človekove pravice in svobodo govora. Izmenično živi v Mehiki in ZDA. Bila je predsednica mehiškega centra PEN, leta 2015 pa je kot prva ženska v zgodovini postala predsednica mednarodne organizacije PEN. Za roman Molitve za ugrabljene je prejela nagrade NEA – National Endowment of the Arts, Sara Curry Humanitarian Award in britansko literarna nagrado Cannongate.


Mnenja:

Nina Prešern – Gospodična knjiga

Jennifer Clement, avtorica Molitev za ugrabljene, je pripoved oblikovala prvoosebno in razdrobljeno na številna kratka poglavja. Slog pisanja je izjemno objektiven. Ladydi Garcia Martínez, odraščajoča deklica z mehiškega podeželja, se le redko izpove, več ji pomeni pripoved o zunanjih razmerah in poteku dogodkov. Bralec, sploh tisti hitrejše sorte, v takem načinu pripovedi skoraj izgubi občutek, da punca opisuje skrajno nasilje, ki ni le nekaj, kar se dogaja drugim, temveč njej sami. Naj vas ne preslepi – še kako trpi!

Jasna Lasja – Radio Ars

Pretresljiva pripoved o vsakdanjem boju za preživetje, ki jo avtorica pelje prek nedolžnih kraj, prešuštev, sle po maščevanju, žrtvovanju, ljubezni, pa heroina, krvi, umorov, lažnih obtožb, ženskega zapora in ob zaključku nakazane možnosti rešitve, je kljub kruti tematiki izpisana tudi na humoren, iskriv, na trenutke celo poetičen način. Krutost in toplina se prepletata na nedoumljiv, skoraj magičen način. (»Oče je nikoli ni objel, ko pa je umiral, se je je oklepal na vse mile viže. Pravi, da ga je morala ubiti, če je hotela, da jo vsaj enkrat objame.«) S tem avtorica po lastnih besedah vrača tem deklicam dostojanstvo. Še več; po njenem prepričanju je poezija – kot orodje, simbol, metafora – celo glavno orožje te knjige.