Revija

Monika Jerič Hvalnica preprostemu in ljubezensko pismo zapletenemu[1] Človek pogosto nastavlja človeku ogledalo, v katerem se narava kaže kot vrhunec ubranosti in simetrije, zlato jabolko lepote in preprostosti. Ampak to ogledalo ne odseva vedno samo človeka kot vrhunca stvarstva, pač pa prej vzpostavlja razliko med njim, padlim bitjem prevelikih možganov, in neokrnjeno prvobitnostjo narave. Ta […]

Samo Rugelj Javno in zasebno v slovenski kulturi Nedavno je urednik Ali Žerdin v Delovi Sobotni prilogi napisal uvodnik z naslovom Velike in majhne številke, v njem pa ugotavljal, da v Sloveniji že dolgo velja, da so se pri mnogih velikih infrastrukturnih projektih, kot so bile denimo avtoceste, pojavljala velika odstopanja glede na prvotno izračunane

Mateja Bedenk Košir Kdo je bolj hiperdrugačen? V dneh, ko sem prvič v roke prijela knjigo Jaz, Elvis Riboldi Bona Bidarja, je v zavod, v katerem izvajam družinsko, partnersko in individualno terapijo, prišla mama s sinom, katerega šolski spis je učiteljica dan pred njunim obiskom prebrala pred celim razredom. Fant Elvisovih let je v njem

Goran Potočnik Černe Purgatorij smo mi   Psi brezčasja, film Mateja Nahtigala. Lignit film in MC Velenje, s podporo Viba Filma in RTV SLO. Slovenija.   Film Psi brezčasja po vsebinski, vizualni in zvočno-glasbeni plati sodi v zvrst, ki v slovenski filmski produkciji ni najbolj pogost pojav: klasična kriminalka oziroma žanrsko natančneje film noir (neo-noir,

Matej Bogataj Včeraj in jutri   Gerhart Hauptman: Rose Bernd. Režija Mateja Koležnik. SLG Celje, gostovanje v Cankarjevem domu v Ljubljani, april 2017.   Rose Bernd, ki smo jo dobili v znižanem in pogovornem prevodu Mojce Kranjc, ki ga je celjska uprizoritev vseeno malo zvišala in na vaškost opozorila na drugačen, bolj spektakelski način, je

Sabina Burkeljca   Anja Štefan: Sadje z naše ladje. Ilustrirala Jelka Reichman. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2016.   Pesnice, pisateljice, pripovedovalke, pravljičarke, zbirateljice ljudskega slovstva ter snovalke Pripovedovalskega festivala Pravljice danes (katerega začetki segajo v leto 1998) Anje Štefan zagotovo ni treba posebej predstavljati; njene zgodbe in pesmi so doma na šolskih hodnikih in po domovih,

Satyajit Ray Khagam Večerjala sva ob svetlobi petrolejke. Ravno ko sem si vzel malo jajca s karijem, je Lachman, kuhar in oskrbnik gostišča, vprašal: »Ne bosta šla obiskat Imli Babe?« Moral sem mu povedati, da ker nama ime Imli Baba ni znano, doslej nisva razmišljala o obisku pri njem. Lachman je rekel, da naju bo

Bevc: V zadnjem desetletju ste se s svojo pesniško in uredniško dejavnostjo pomembno zapisali na zemljevid slovenske poezije. Pred časom je izšla vaša dvanajsta pesniška zbirka z zgovornim naslovom Magični pesniški izreki. V njej je mogoče najti izreke, nekajvrstične pesmi, ki spominjajo na haikuje, a v toku zgoščenih misli tudi širše zajezitve in pripovedni zamah,

/…/ Država, ki se pretvarja, da je pozabila na evropski način življenja, in, čeprav teče za francoskimi in nemškimi vlaki, ne ve, da Evropa v svetu še vedno predstavlja predvsem kulturno velesilo. Ki  ne ve, da kultura, če vanjo vlagaš na pravilen način, posredno prinaša dolgoročna delovna mesta in kreativni razvoj. Vlada, ki je pozabila,

  Kozin: Izhodišče knjige Slovenska zgodovina sta misli, da govoriti o zgodovini Slovencev ni isto, kot govoriti o zgodovini današnjega slovenskega prostora in da enačenje slovenske zgodovine z zgodovino našega naroda pomeni odpoved delu naše preteklosti. Pogovor bi zato začeli s čisto osnovnima vprašanjema: Kaj v vaši monografiji označuje pojem »slovenska zgodovina«? V čem se