Arhiv člankov

Majda Koren   Projekt: Bi Sneguljčica danes sploh še nasedla? Ali kako napraviti iz branja pravljic veliko zabavo?   Pomislimo, kako pouk športa – ki smo ga nedavno tega še imenovali športna vzgoja – vpliva na mlade in kaj želimo s tem poukom doseči. V prvi vrsti to, da se otroci med poukom razgibajo, da […]

Nada Grošelj Prevajanje otroške in mladinske književnosti   Pred kratkim sem spet vzela v roke 26. zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, posvečen dvema temama: prevajanju Prešerna in prevajanju pravljic. Sklop člankov o pravljicah se začne z Janezom Gradišnikom, enim od velikanov slovenskega prevajalstva, ki je bil ob izidu zbornika (1997) še med nami. V prispevku

Igor Saksida   Literarnost kot preseganje tvitovske gluhosti   Vedno bolj se v času, ki ga sooblikujemo, v šolskem prostoru in širše zastavlja vprašanje smiselnosti potopitve v svet književnega besedila: bralčevega soočanja z njegovimi domišljijskimi, čustvenimi in miselnimi razsežnostmi in izzivi. V času, ko se celo (na videz) pomembna politična govorica (zavestno?) usmerja – verjetno

Odraščanje, film Siniše Gačića in Dominika Menceja. Produkcija: Zuhr film. V sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, z Zvokarno in Nuframe. Slovenija, 2017. Slovensko filmsko krajino je leta 2017 zaznamoval koncept družine. Dokumentarec Družina, »resničnostni film« Roka Bička, ki v vse smeri razteguje to, kar naj bi bila ‘normalna’ družina. Igrani film Družinica Jana Cvitkoviča, ki

Ne spomnim se, kdaj sem zadnjič s takim veseljem prebral knjigo, ki je hkrati poljudna in strokovna, informativna in anekdotična, sistematična in ilustrativna. V mislih imam knjigo upokojenega rednega  profesorja ljubljanske Pedagoške fakultete Edija Majarona, ki ni samo profesor teorije lutkarstva, ampak tudi glasbenik, animator, pisec strokovnih in poljudnih člankov in strokovnjak za zgodovino lutkarstva

Iz bele megle je videti le vrh zvonika in streho gasilskega doma, vse ostalo je potopljeno v mleko. Ko se pobočje začne spuščati, mu vlaga kot mehak mah napolni nosnice. Na njegovi koži se spreminja v drobne kapljice in v njem se vse bolj razraščata občutek mraza in osamljenosti, ki se ju spominja iz otroštva.

Urh: Prejemnica Župančičeve nagrade za izjemen prispevek k oblikovanju kulturnega življenja Mestne občine Ljubljana, vitezinja in častnica reda umetnosti in leposlovja, popotnica s poslanstvom … pri vas človek kaj hitro dobi vtis, da ste zares našli svoj pravi poklic. Vašo življenjsko pot so zaznamovale odrske deske, po njih ste stopali kot igralka, gledališka režiserka, umetniška

Dokler se ne vplete človek, je spomin v pokrajini zgolj njena naravna zgodovina. Toča nasilja, ki se zgrne nad pokrajino, pomeni dogodek v razvoju, enak naravnim pojavom, ki prispevajo h konstantnim spremembam v preoblikovanju prostora. Nasilje privrši kot vreme in pokrajina se prepusti, podobno, kot se prepusti orkanu, vzame ga kot proces lastnega staranja in

Kako nastane vrhunski urednik?[1] Sedem tez o uredniški raznovrstnosti   Kako nastane vrhunski urednik? Nekdanji urednici britanskega Vogua Alexandri Shulman je bilo bržkone žal, da je to vprašala. Proti koncu leta 2017, pol leta po odstopu s položaja, na katerem je bila četrt stoletja, je v kratkem spletnem prispevku razmišljala o lastnostih »vrhunskega« urednika revije.[2] Vloga