Božični večer se v novem romanu Evalda Flisarja Praznik norcev ne začne kot praznik, ampak kot zaseda. Petnajstletni Marko z zlomljeno nogo leži na balkonu nad dnevno sobo in materi, ki je nikoli ni spoznal, piše, kaj vidi in sliši: v dnevni sobi se zbere šest sorodnikov, ki si pol stoletja niso povedali ničesar. Ko se med njimi pojavi tujec v Božičkovi obleki, se začnejo pred nami razgrinjati družinske skrivnosti, nekatere tesno povezane z zgodovinskimi dogodki, druge povsem osebne, skrite. Roman za vse tiste, ki jim je resnica ljubša od praznične idile.
Marko si je med smučanjem zlomil nogo in odtlej leži na notranjem balkonu nad dnevno sobo, pri čemer se mu odpira pogled na spodnji, dnevni prostor. V njem se širša družina pripravlja na božično večerjo. Fant je dovolj blizu, da sliši vsako besedo, in dovolj visoko, da ga nihče ne vidi in lahko vsi pozabijo nanj. Okoliščine, v katerih se znajde po poškodbi, izvrstno ponazarjajo njegov položaj: navzoč je, a izločen, zato se nenehno stopnjuje njegovo spraševanje, ali pripada ljudem v tej hiši, ki ji ne more reči dom.
Na praznično večerjo se pripravljajo člani širše družine. Petindevetdesetletni dedek Matjaž, ki najraje gleda kriminalke in v starih časopisih prebira prispevke o Marsovcih, ki so leta 1925 pristali nekje blizu. Babica Vera briše prah s svojega priznanja »Mati leta« in čaka telefonski klic, ki bo odločil o njeni novi funkciji. Oče Jožef na gmajni zida spomenik padlim z obeh strani in o njem piše knjigo. Stric Gregor pride iz psihiatrične bolnišnice; že leta piše eno samo pesem in se raje kot z ljudmi pogovarja s stoli in oblaki. Nazadnje prideta še Tadej, Jožefov starejši sin in Markov polbrat, in njegova žena Judita.
Potem se za oknom prikaže Božiček. Nihče ga ni povabil, nihče ga ni najel, čeprav sumničijo drug drugega. In Božiček predlaga, naj namesto večerje praznujejo praznik norcev, s čimer obudijo srednjeveško zabavo, ki se je razvila iz saturnalij – na ta praznik so v starem Rimu sužnji in gospodarji zamenjali vloge. Toda ko prvi družinski član poskuša zapustiti dnevno sobo, kljuka ne popusti …
Božičkov obisk je dramaturški vzvod. Tujec neizprosno zastavlja vprašanja, katerim se sorodniki že desetletja izogibajo. Kakšen spomenik zida oče? Kaj se je zgodilo na gmajni tisto noč, ko sta bila dedek in oče na nasprotnih straneh? In kdo je Jolanda – ime, ki ga Gregor ves večer ponavlja in ob katerem babica vsakič vzroji?
Flisar ni le romanopisec, temveč tudi dramatik – njegova dramska dela uprizarjajo po vsem svetu, od Islandije do Indije in Indonezije – in Praznik norcev je roman, ki ga nespregledljivo zaznamuje dramatičnost. Dialogi so natančni, izjave poletijo kot puščice, ki zadenejo svoj cilj, vse skupaj pa spremlja Markovo pisanje pisma mami. Pisma, ki je otroško neposredno in trpko hkrati. Petnajstletni deček, ki se sprašuje, kakšno je njegovo mesto v tej nenavadni družini, ne razume vsega, kar vidi, vidi pa dovolj, da bralec razume več od njega.
Zakaj priporočamo?
Roman v nekajurnem časovnem okviru razgrne celo stoletje družinske in nacionalne zgodovine, s poetičnimi vložki pa odstira vpogled v travmo, ki je prevelika, da bi se o njej lahko spregovorilo neposredno. Časovni okvir in prostor, v katerega so protagonisti zaprti, tudi v bralcih stopnjujeta občutek ujetosti in brezizhodnosti: ne junaki ne bralec nimajo možnosti umika, premislek je neizbežen.
Knjiga se pogumno dotakne zamolčanih poglavij slovenske polpretekle zgodovine (delitve med vojno, povojnega maščevanja in možnosti sprave), vendar roman ostaja v zasebni sferi in pri vprašanju, ali je možna pomiritev in sprava, ki bi se iz družine nato prenesla na celotno družbo. Roman bo navdušil ljubitelje dobrih, napetih pripovedi, ki kljub temu da jih preberemo na dušek, še dolgo odzvanjajo v nas.
Evald Flisar
Evald Flisar, rojen 13. 2. 1945 v Gerlincih na severovzhodu Slovenije, je pisatelj, dramatik, esejist, urednik, prevajalec. Študiral je primerjalno književnost v Ljubljani, angleški jezik in literaturo v Londonu in psihologijo v Avstraliji. Svetovni popotnik (doslej je prepotoval 98 držav), voznik podzemnega vlaka v Sydneyju, urednik (med drugim) enciklopedije znanosti v Londonu, avtor kratkih zgodb in radijskih iger za BBC, predsednik (1995–2002) Društva slovenskih pisateljev, od leta 1998 urednik najstarejše slovenske literarne revije Sodobnost. Avtor 15 romanov (enajst jih je bilo nominiranih za nagrado kresnik, eden za nagrado modra ptica), dveh zbirk kratke proze, treh potopisov (ki veljajo za najboljše v slovenski literaturi), dveh knjig za mlade (obeh nominiranih za nagrade) in petnajstih dram (osem nominiranih za Grumovo nagrado, trikrat je nagrado prejel). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Različna njegova dela so prevedena v 40 jezikov (med njimi v japonščino, arabščino in kitajščino, poleg evropskih jezikov pa tudi v tako eksotične, kot so bengalščina, hindijščina, malajščina, indonezijščina, malajalščina, vietnamščina, nepalščina, tamilščina, marati in amharščina. Avtorjeve drame redno uprizarjajo poklicna gledališča po vsem svetu (nazadnje v Avstriji, Belorusiji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Tajvanu, na Japonskem, v Rusiji in v ZDA). Udeležil se je več kot 50 literarnih nastopov na vseh celinah. Dvajset let je živel na tujem (tri leta v Avstraliji, sedemnajst let v Londonu). Od leta 1990 živi v Ljubljani. Angleški prevod njegovega romana
Na zlati obali (finalist za kresnika 2011) je bil nominiran za najprestižnejšo evropsko literarno nagrado, Dublin International Literary Prize, medtem ko mu je tretja izdaja angleškega prevoda romana
Velika žival samote (
My Father's Dreams) kot »enemu 6 najboljših evropskih avtorjev« prislužila udeležbo na prestižni prireditvi European Literature Night v Britanski knjižnici 13. maja 2015. Kulturna redakcija časopisa The Irish Times je njegov roman
Na zlati obali (
On the Gold Coast) uvrstila med 13 najboljših klasičnih romanov o Afriki, ki so jih napisali Evropejci (v družbi imen kot so Joseph Conrad, Graham Greene, J. G. Ballard, Bruce Chatwin, Isak Dinesen in drugi). Julija 2015 je bil gost v Kongresni knjižnici v Washingtonu, kjer je bilo predstavljenih 6 njegovih knjig, ki so doslej izšle v ZDA, udeležil se je uprizoritve svoje drame
Antigona zdaj v izvedbi gledališča SCENA (Atlas Performing Arts Center, Washington), govoril je na stalnem veleposlaništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih v New Yorku. Januarja 2016 se je udeležil največjega literarnega festivala na svetu (Jaipur, Indija), v družbi avtorjev, kot so Margaret Atwood, Colm Tóibín, Colin Thubron, Aleksandar Hemon, Stephen Fry in številni drugi. Ob izidu romana
Ljubezni tri in ena smrt v Angliji se je udeležil predstavitev v Londonu, Bristolu in Dublinu. Januarja 2017 je na stroške indijske vlade preživel tri tedne na promocijski turneji v Indiji (New Delhi, Kolkata, Kozhikode, Bangalore), kjer je na treh uglednih univerzah predaval o vlogi pisatelja v sodobni družbi, si ogledal dve uspešni in nagrajeni uprizoritvi svojih dram v bengalščini in promoviral izdajo treh svojih knjig. Med najlepša doživetja v svoji literarni karieri šteje osemdnevno promocijo prevodov dveh svojih romanov (
Opazovalec in
Na zlati obali) na Poljskem (v Varšavi, Katovicah in Krakovu). Nove uprizoritve njegovih dram pripravljajo v Indoneziji, Indiji in Mehiki. Leta 2018 je predstavil nemški prevod romana
Besede nad oblaki v Berlinu in angleški prevod romana
Greh v Evropski hiši v Londonu (kjer je dan pozneje podpisoval knjigo v največji londonski knjigarni Foyles). Če seštejemo govorce vseh jezikov, v katere so bila prevedena njegova dela, ugotovimo, da so na voljo polovici človeštva.Več na:
www.evaldflisar.com.
