Evald Flisar, svetovni popotnik, pisatelj in dramatik, po svoji umetniški poti stopa že skoraj šest desetletij – toliko časa je namreč minilo od izida njegove prve knjige, pesniške zbirke z naslovom Symphonia poetica (1966). Slovenske bralce je nato očaral s potopisnimi romani, dokončno pa jih je osvojil s Čarovnikovim vajencem – pred kratkim je izšla 13. izdaja tega najbolj branega slovenskega romana po drugi svetovni vojni. Flisarjeva dramska dela živijo svoje (včasih zelo samosvoje) življenje na odrih širom po svetu, tako na Japonskem kot na Islandiji, v Indiji in Indoneziji, v Egiptu in Tajvanu, medtem ko nameravajo v Avstriji uprizoriti vse njegove drame (manjkajo le še tri). Do danes je izšlo 242 prevodov njegovih del v 40 tujih jezikih.
Več kot primeren trenutek se torej zdi, da med platnice knjig ujamemo vsaj del tega bogatega življenja Flisarjevih knjig in odrskih del. V dve monografiji smo zbrali fotografije z uprizoritev v nekaterih največjih gledališčih sveta, kritiške odzive, naslovnice romanov v najrazličnejših jezikih ter vtise z literarnih gostovanj, vse skupaj pa okvirja Flisarjev življenjepis. Čeprav imata obe knjigi skupaj skoraj 1300 strani, prinašata le drobec bogatega življenja Flisarjevih del, ki pa je zdaj prvič na voljo tudi širši bralski publiki. Monografiji je pripravila in uredila Katja Klopčič Lavrenčič.
Dr. Taras Kermauner
Svet, za katerega se je Flisar odločil in ki ga v svojih dramah duhovito, prepričljivo, dramaturško spretno, inovativno podaja, je realen svet današnjega slovenstva. Uprizarjanje tega sveta je bistven moment simulacije sveta, ki pa ni le simulacija, ampak je v osnovi usodnost nujnega odgovora na dilemo o nadaljevanju življenja, o smislu, o svetu.
Dr. Blaž Lukan
Flisar je resda moralno angažiran avtor, vendar se nevarnosti moraliziranja nenehno zaveda in se ji izogiba z izvirnimi dramskimi postopki. Najmočnejši postopek je (avto)ironija: Flisarjeve osebe so dialoško ene najizrazitejših in najlucidnejših v sodobni slovenski dramatiki, pa pri tem še vedno izražajo svoja lastna stališča in ne avtorjevih.
Vili Ravnjak
V svojih dramskih ubeseditvah nastopa Flisar kot vešč antropolog, predvsem pa je brezkompromisen razkrinkovalec magije uma zahodnoevropskega človeka. Flisar je eden redkih slovenskih dramatikov, ki brezhibno obvlada realistično formo dialoga: pogovori med junaki so stvarni in verjetni, prežeti z duhovitostjo in intelektualno skepso do izgovorjenega, kar je za slovenske pisce, posebej dialogiste, povsem netipično.
