Sloviti Tarzan s svojo Jane v džungli doživlja zakonsko krizo, ob kateri se izrisuje vsa beda pogoltnega človeškega sveta, sakešvilski cirkus ob gostovanju »pri nas« razkriva podrobnosti delovanja totalitarne države, v »našem« gledališču nam postrežejo s kopico grotesknih odsevov gledališkega tukaj in zdaj, čeprav je vsaka podobnost z realnostjo gotovo zgolj naključje. Toda ne glede na to, ali Rok Vilčnik pred nas postavlja ljubezenski trikotnik, cirkus ali gledališče, vsakič znova razgalja bolj ali manj skrite načine delovanja človeške družbe in njenih institucij, kritična ost je nespregledljiva, in če se sprva ob dramatikovem nezgrešljivem humorju še hahljamo, je proti koncu smeh vse bolj grenak.
Drami Tarzan in Naše gledališče sta bili nominirani za Grumovo nagrado, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili je bil z njo ovenčan leta 2016. Po uspešnih uprizoritvah na domačih in tujih odrih jih zdaj čaka novo, vzporedno življenje v miselnih svetovih bralcev.
Rok Vilčnik
Rok Vilčnik z umetniškim imenom rokgre je pesnik, dramatik (piše tudi radijske in lutkovne igre), režiser, scenarist (med drugim piše scenarije za TV-serije) ter dramaturg. Po izobrazbi je profesor likovne pedagogike, več let je deloval kot dramaturg v Mestnem gledališču Ptuj. Njegovo prvo izdano delo je pesniška zbirka Sanje (samozaložba, 1994), sledile so zbirke Pogrešanke (2004), Zdravilo za Ano (2015) in Šrapneli (2021). Pod njegovim peresom so nastale tudi pravljice (Vesoljne pravljice, 2003) in romani Mali ali Kdo si je živlenje zmislo? (2001), Deset let razmišljanja (2005) in Človek s pogledom (2016) ter eksperimentalni roman Sveti gozd. Njegove drame so izšle v dveh knjižnih izdajah, Ameriška trilogija: zbirka dram: Smeti na luni, Učinek kobilice, Serum resnice (2013) in Drame: Tarzan, Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, Naše gledališče (2019), ter samostojno Kleščar. Žirija Tedna slovenske drame je leta 2000 o njem zapisala, da gre za "ta hip vodilno pero mlajše generacije slovenskih dramatikov". Vilčnikovi dramski teksti so bili petkrat nominirani za Grumovo nagrado: Blok (2001), Baalram (2012), Tarzan (2015), Naše gledališče (2017) in Večja od vseh (2018), Grumovo nagrado je prejel kar trikrat, in sicer za drame To (2000), Smeti na Luni (2008 ) ter Ljudski demokratični cirkus Sakešvili (2016). Dvakrat je prejel nagrado žlahtno komedijsko pero za najboljšo komedijo: leta 2020 za črno komedijo Pravi Heroji in leta 2004 za monokomedijo Pavlek, katere dramska uprizoritev je zmagala na 5. festivalu monodrame na Ptuju. Za dosežke na področju kulture je prejel Glazerjevo listino (2014). Njegove drame so redno na sporedih gledališč po Sloveniji, pa tudi v tujini (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Češka, Izrael, ZDA …). Predstava Pošta je leta 2022 prejela nagrado za najboljšo uprizoritev na srbskem festivalu Infant v Novem Sadu. Rok Vilčnik je tudi odličen tekstopisec in je zaslužen za nekaj najuspešnejših glasbenih projektov v zgodovini slovenske glasbe: Simpatico, Pliš in Papir, besedila pa piše tudi za druge izvajalce, kot so Severa Gjurin, Maja Keuc, Neisha in Bilbi. Trenutno zelo uspešno sodeluje v novem glasbeno-poetičnem podvigu, ki se imenuje Simpatico.
