Priznanje sončnica na rami je prejela Polona Jelen iz OŠ Griže.
»Polona Jelen mlade bralke in bralce uspešno spodbuja k tekmovanju za bralno značko »v objemu besed« ter k branju za tujejezično in eko bralno značko. Aktivno jih vabi k obisku knjižnice ter organizira projekt Bralni zaklad: vsak otrok za en teden prejme torbico s knjigami in revijami, primernimi za njegovo starost. Za prvošolce vsako leto organizira obisk knjižničarke iz splošne knjižnice, tretješolci se vključijo v Šolsko kulturno društvo, poleg tega pa za učence od 1. do 5. razreda potekajo večeri branja, medtem ko učence tretje triade Polona Jelen vabi na literarne večere. Prireja tudi mesečni knjižni nagradni izziv, tiho branje za učence 4. in 5. razredov, z učenci in učenkami sodeluje na literarnih natečajih ter organizira knjižno tržnico Podari knjigo – vzemi knjigo. Učenci zadnje triade so pod njenim mentorstvom posneli reklamo na temo branja in knjig,« so zapisali v utemeljitvi.
Priznanje sončnica na rami je prejela Urška Sotler z OŠ Šalek.
»Urška Sotler je na tej šoli zaposlena šele dobri dve leti, a je v tem kratkem času uvedla korenite spremembe v šolski knjižnici, zaradi katerih je le-ta postala srce šole. V tednu mednarodnega dneva knjig za otroke se celotna knjižnica spremeni v Andresenovo knjižnico s kotički za različne z branjem povezane delavnice.
Poleg sodelovanja v projektih, kot so Kajuhova bralna značka, Rastem s knjigo, Naša mala knjižnica, mesečna knjižna uganka ipd., izvaja projekt Šola bere, ki je namenjen tako učencem kot delavcem šole in v sklopu katerega se šolsko uro trikrat na leto nameni branju, Urška Sotler pa organizira tudi tematske dneve in bralne živahnice ter poziva k sodelovanju v bralni znački Šalek bere, pripravlja pa tudi bralna srečanja in dogodke za zaposlene ter s posebnimi bralnimi izzivi skrbi za to, da je branje tudi pomemben del počitniškega vsakdana,« so zapisali v utemeljitvi.
Nagrado sončnica na rami je žirija zaradi predanega dela, ki ga bogati vrsta inovativnih pristopov, prisodila knjižničarki Lidiji Kocbek, zaposleni na OŠ Sveta Ana.
Žirija je odločitev za nagrado utemeljila z naslednjimi besedami: »Lidija Kocbek deluje na šoli, ki jo skupaj s podružnično šolo in enoto vrtca obiskuje 340 otrok. Na šoli izvaja več odličnih programov, s katerimi poskuša v mladih, pa tudi odraslih bralcih zanetiti iskrico veselja do branja in knjig. Leta 2023 je ustanovila aktiv bralne kulture šole in vrtca z namenom osveščanja strokovnih delavcev, učencev, otrok in staršev o pomembnosti kultiviranja vseživljenjskih bralcev. Z namenom vključevanja učencev v proces dvigovanja bralne kulture je zasnovala hekašprint, v sklopu katerega je z metodologijo t. i. hekatona, pri katerem gre za skupinsko reševanje določenega problema, najprej seznanila učitelje, ti pa so potem v okviru kulturnega dne uspešno izvedli hekašprint v razredih. Kot odlična rezultata te dejavnosti velja omeniti plakat za promocijo branja in načrt za dvig bralne pismenosti, ki so ju zasnovali učenci.
Njen projekt Superbralnica mlade bralce skozi igro spodbuja k branju in jim hkrati omogoča, da sproti spremljajo svoje bralske dosežke, s čimer poskuša razvijati njihovo notranjo motivacijo, na bralnih čajankah pa raziskuje odnos, interes in občutja učencev ob branju. S knjigo povezuje naravoslovne, športne in tehniške dneve ter tako legitimira branje kot nepogrešljivo dejavnost na vseh področjih delovanja in raziskovanja. Lidija Kocbek se zaveda, da je za dvig nivoja bralne pismenosti pomembno za branje navdušiti tudi odrasle, ki so mladim bralcem najboljši zgled. Na šoli tako od lani v času gibalnega odmora enkrat mesečno poteka bralni odmor, prilagojen različnim starostnim skupinam, njegov moto pa je: Beremo vsi: delavci šole in učenci. Predana knjižničarka bralno kulturo krepi tudi pri strokovnih delavcih – med odličnimi bralnimi pobudami velja omeniti bralne kotičke, v katerih so učencem in strokovnim delavcem knjige na voljo v različnih prostorih šole.«
MEDNARODNA NAGRADA SONČNICA NA RAMI
Nagrado sončnica na rami KUD Sodobnost International podeljuje v okviru projekta Naša mala knjižnica. Ta v Sloveniji letos poteka 17., letos pa je znova prestopil meje naše države ter ga pod slovenskim vodstvom izvajajo v kar sedmih evropskih državah, v štirih so podelili tudi nagrado za mentorje branja sončnica na rami:
V Severni Makedoniji je žirija nagrado prisodila Sonji Ranchanovi Dimoski z Osnovne šole “Goce Delchev” v Prilepu. Učenci in učenke so pod njenim mentorstvom ustvarili napovednike za knjige in posamezne aktivnosti projekta s pomočjo umetne inteligence; mentorica je otrokom na ta način približala tehnologijo, ki bo del njihove prihodnosti, hkrati pa poskrbela za izjemno promocijo branja, k branju pa je širšo publiko uspešno nagovarjala tudi prek družbenih omrežij.
V Estoniji so nagrado podelili Kersti Salf. Kersti Salf se namreč z vsem srcem posveča promociji branja med otroki vseh starosti – med drugim vodi programa Apetit po branju in Potovanje z zgodbami, v katerih sodeluje več kot 300 mladih bralcev, redno organizira jutranje pripovedovanje zgodb ter različne počitniške dejavnosti, sodelovala pa je tudi pri dogodkih za kulturno raznolikost v Letu estonske knjige. S svojimi inovativnimi prijemi Kersti Salf podpira razvoj bralne pismenosti pri otrocih ter spodbuja družinsko branje.
Slovensko ime nagrade, sončnica na rami, se navdihuje pri pesmi Srečka Kosovela Otrok s sončnico, ki izjemno senzibilno upesnjuje otrokovo doživljanja sveta. V Italiji je nagrada dobila ime, ki se v polnosti sklada s poslanstvom Naše male knjižnice: Un ponte di libri,
Knjižni most. Nagrado je prejela Sara Saponaro. Sara Saponaro je profesorica književnosti na srednji šoli v romantični hriboviti občini Barbarano Mossano. Njeno področje delovanja je izjemno široko, saj kot mentorica branja naslavlja tako širok krog mladih bralcev in bralk: vrtčevske otroke, osnovnošolce in srednješolce, odgovorna pa je tudi za šolsko knjižnico.
Tudi na Hrvaškem je nagrada dobila novo ime, in sicer Šaran na hrastu, krap na hrastu, po verzu iz pesmi Grigorja Viteza. Nagrado je prejela Nensi Čargonja Košuta z Osnovne šole Srdoči v Reki. Že leta namreč uspešno nagovarja osnovnošolce vseh starosti, branje pa promovira tudi v svojih spletnih kolumnah. Šolska knjižnica je pod njenim vodstvom postala kraj srečevanj, svobodnega izražanja in kreativnega delovanja, poleg tega pa spodbuja medgeneracijsko povezovanje z branjem.