Pokličite nas: +386 (0) 14 372 101
  |  
Upravičeni ste do brezplačne dostave!
Evald Flisar , ,

Malo se ljubimo, smejemo, malo boli, nato ugasnemo

24.90

  • Vezava: trda
  • Število strani: 248
  • ISBN: 978-961-7218-55-8
  • Leto izida: 2025

V počastitev 80-letnice Evalda Flisarja bo izšla jubilejna izdaja izbranih citatov z naslovom Malo se ljubimo, smejemo, malo boli, nato ugasnemo. Življenjske modrosti, oplemenitene z ostrino kritike in milino najglobljih spraševanj popotnika v kraljestvu senc in iskalca tisoč in ene poti, bodo navdihnile bralce vseh generacij.

 

»Želel sem si ustvariti knjigo, po kateri bi lahko ribarili, metali trnek sem ter tja brez pričakovanja, da bomo ujeli veliko ribo, ampak na tej ali oni strani le kakšno izjavo, ki bi nam dala misliti, nas morda spomnila na nekaj, kar smo pozabili, nam razkrila kaj novega ali delovala kot svarilo.« Evald Flisar

 

Avtorjeva beseda

 

Vse od malih nog sem si želel ustvariti knjigo, ki ne bi zahtevala, da jo beremo od začetka, do konca, ampak bi jo lahko odprli na kateri koli strani, zdaj na tej, zdaj na oni, tudi zaprtih oči, in bi na vsaki našli nekaj, s čimer bi se lahko povezali brez napora in globokih premislekov. Ali pa tudi s premislekom. In ne brez napora. Želel sem si ustvariti knjigo, po kateri bi lahko ribarili, metali trnek sem ter tja brez pričakovanja, da bomo ujeli veliko ribo, ampak na tej ali oni strani le kakšno izjavo, ki bi nam dala misliti, nas morda spomnila na nekaj, kar pozabili, nam razkrila kaj novega ali delovala kot svarilo. Svoboda brskanja po knjigi bi nam omogočila občutek svobode v odnosu do sveta, ki nas obdaja.

 

Za 80. rojstni dan mi je uspelo pripraviti takšno knjigo.

 

Toda: je sploh mogoče biti svoboden v svetu, ki je, kot pravi Abraham Maslow, “nepošten, zlobe, grd, razklan in razpadajoč, mrtev, statičen svet klišejev in stereotipov, nepopoln, nedokončan svet brez reda in pravičnosti, po nepotrebnem zapleten, preveč abstrakten, prepoln naporov, brez humorja, brez zasebnosti in neodvisnosti”?

Evald Flisar
Evald Flisar, rojen 13. 2. 1945 v Gerlincih na severovzhodu Slovenije, je pisatelj, dramatik, esejist, urednik, prevajalec. Študiral je primerjalno književnost v Ljubljani, angleški jezik in literaturo v Londonu in psihologijo v Avstraliji. Svetovni popotnik (doslej je prepotoval 98 držav), voznik podzemnega vlaka v Sydneyju, urednik (med drugim) enciklopedije znanosti v Londonu, avtor kratkih zgodb in radijskih iger za BBC, predsednik (1995–2002) Društva slovenskih pisateljev, od leta 1998 urednik najstarejše slovenske literarne revije Sodobnost. Avtor 15 romanov (enajst jih je bilo nominiranih za nagrado kresnik, eden za nagrado modra ptica), dveh zbirk kratke proze, treh potopisov (ki veljajo za najboljše v slovenski literaturi), dveh knjig za mlade (obeh nominiranih za nagrade) in petnajstih dram (osem nominiranih za Grumovo nagrado, trikrat je nagrado prejel). Prejemnik nagrade Prešernovega sklada in Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Različna njegova dela so prevedena v 40 jezikov (med njimi v japonščino, arabščino in kitajščino, poleg evropskih jezikov pa tudi v tako eksotične, kot so bengalščina, hindijščina, malajščina, indonezijščina, malajalščina, vietnamščina, nepalščina, tamilščina, marati in amharščina. Avtorjeve drame redno uprizarjajo poklicna gledališča po vsem svetu (nazadnje v Avstriji, Belorusiji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Tajvanu, na Japonskem, v Rusiji in v ZDA). Udeležil se je več kot 50 literarnih nastopov na vseh celinah. Dvajset let je živel na tujem (tri leta v Avstraliji, sedemnajst let v Londonu). Od leta 1990 živi v Ljubljani. Angleški prevod njegovega romana Na zlati obali (finalist za kresnika 2011) je bil nominiran za najprestižnejšo evropsko literarno nagrado, Dublin International Literary Prize, medtem ko mu je tretja izdaja angleškega prevoda romana Velika žival samote (My Father's Dreams) kot »enemu 6 najboljših evropskih avtorjev« prislužila udeležbo na prestižni prireditvi European Literature Night v Britanski knjižnici 13. maja 2015. Kulturna redakcija časopisa The Irish Times je njegov roman Na zlati obali (On the Gold Coast) uvrstila med 13 najboljših klasičnih romanov o Afriki, ki so jih napisali Evropejci (v družbi imen kot so Joseph Conrad, Graham Greene, J. G. Ballard, Bruce Chatwin, Isak Dinesen in drugi). Julija 2015 je bil gost v Kongresni knjižnici v Washingtonu, kjer je bilo predstavljenih 6 njegovih knjig, ki so doslej izšle v ZDA, udeležil se je uprizoritve svoje drame Antigona zdaj v izvedbi gledališča SCENA (Atlas Performing Arts Center, Washington), govoril je na stalnem veleposlaništvu Republike Slovenije pri Združenih narodih v New Yorku. Januarja 2016 se je udeležil največjega literarnega festivala na svetu (Jaipur, Indija), v družbi avtorjev, kot so Margaret Atwood, Colm Tóibín, Colin Thubron, Aleksandar Hemon, Stephen Fry in številni drugi. Ob izidu romana Ljubezni tri in ena smrt v Angliji se je udeležil predstavitev v Londonu, Bristolu in Dublinu. Januarja 2017 je na stroške indijske vlade preživel tri tedne na promocijski turneji v Indiji (New Delhi, Kolkata, Kozhikode, Bangalore), kjer je na treh uglednih univerzah predaval o vlogi pisatelja v sodobni družbi, si ogledal dve uspešni in nagrajeni uprizoritvi svojih dram v bengalščini in promoviral izdajo treh svojih knjig. Med najlepša doživetja v svoji literarni karieri šteje osemdnevno promocijo prevodov dveh svojih romanov (Opazovalec in Na zlati obali) na Poljskem (v Varšavi, Katovicah in Krakovu). Nove uprizoritve njegovih dram pripravljajo v Indoneziji, Indiji in Mehiki. Leta 2018 je predstavil nemški prevod romana Besede nad oblaki v Berlinu in angleški prevod romana Greh v Evropski hiši v Londonu (kjer je dan pozneje podpisoval knjigo v največji londonski knjigarni Foyles). Če seštejemo govorce vseh jezikov, v katere so bila prevedena njegova dela, ugotovimo, da so na voljo polovici človeštva.Več na: www.evaldflisar.com.
Galina Miklínová
Galina Miklínová (1970), češka ilustratorka in režiserka animiranih filmov, je avtorica priljubljene risanke o Kanafasku (O Kanafáskovi) in petih avtorskih kratkih filmov. S pisateljem Pavlom Šrutom je spravila na svet trilogijo Lihožerci (Lichožrouti; nagrade Magnesia Litera 2009, najlepša knjiga leta 2009, Magnesia Litera za knjigo desetletja. Vse tri knjige o lihožercih so prevedene v slovenščino). Po motivih prvega dela je leta 2016 posnela svoj prvi celovečerni animirani film Lihožerci (Lichožrouti; nagrada trilobit 2017 ter nominaciji za češkega Iva in za nagrado češke filmske kritike. Animirani film je bil preveden in predvajan tudi v Sloveniji). Za otroke je ilustrirala več kot trideset knjig. Njene ilustracije lahko med drugim občudujemo v knjigi H2O in skrivna vodna misija.
Peter Svetina
Peter Svetina se je rodil leta 1970 v Ljubljani. Študiral je zlasti v Ljubljani, nekaj malega pa tudi v Pragi. Slovensko književnost, ki jo je študiral, od leta 2003 poučuje na Univerzi v Celovcu. Piše za otroke (več) in za odrasle (manj). Prepričan je, da je za pisanje treba zlasti veliko brati, veliko opazovati in veliko poslušati – pisanje ob vsem tem zavzema manjši del. Z Barbaro, Klaro in Vidom pa s psičko Sintro stanuje v stari hiši na robu Ljubljane, od koder zmeraj znova kam odhaja in se zmeraj znova tja vrača. Njegova dela so prejela najprestižnejše domače in mednarodne nagrade in so izjemno priljubljena tako med literarnimi kritiki kot tudi med bralci. Peter Svetina se je dvakrat (leta 2020 in 2022) uvrstil tudi med šest finalistov za Andersenovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti.

Morda vam bo prav tako všeč…

  • Out of stock
  • USPEŠNICA
Shopping Cart