Štefan Vevar
Štefan Vevar, rojen leta 1953 v Slovenj Gradcu, je leta 1978 diplomiral iz angleščine in nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Avtor številnih prevodov, zlasti nemških klasikov (Goethe 3-krat, Schiller, Musil 2-krat, Broch, Kafka, Stifter, Dürrenmatt, Novalis, Schiller, Heine, Bernhard, Fontane, Grass, Sebald, Geiger, Ransmayr, Handke, E.T.A. Hoffmann, Haderlap, Winkler, Seiler, Ruge, Gstrein …), tudi člankov in predgovorov k nemški literaturi v slovenskih prevodih ter prispevkov o teoriji in kritiki prevajanja, pa tudi avtor monografije Temeljni vidiki in principi teorije literarnega prevajanja (2000). Leta 1999 je na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani magistriral in leta 2011 doktoriral z disertacijo Fenomen Goethe: njegova estetika in poetika med izvirnikom in slovenskim prevodom – monografija z istim naslovom je izšla leta 2012 pri založbi Literatura. Leta 2013 je pri Cankarjevi založbi izdal monografijo Vrvohodska umetnost prevajanja. Štefan Vevar je za svoje prevajalsko delo prejel pomembne nagrade: leta 1999 Sovretovo nagrado za književno prevajanje (za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra), leta 2017 nagrado Fabjana Hafnerja za najboljši prevod iz nemščine v slovenščino v zadnjih dveh letih (za prevod romana Saturnovi prstani W. G. Sebalda) in leta 2019 avstrijsko državno nagrado za prevajanje.