Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
Do brezplačne poštnine ti manjka še 20.00! Nadaljuj nakup

Pomladno srečanje Sodobnosti 2022

Sodobnost / Novice  / Pomladno srečanje Sodobnosti 2022

Pomladno srečanje Sodobnosti 2022

NAGRADE PODELJENE!

Na včerajšnjem Pomladnem srečanju Sodobnosti smo v Slovenskem etnografskem muzeju podelili tri pomembne nagrade. Priznanje “sončnica na rami” za spodbujanje veselja do branja so prejele Melita Broz, Barbara Vukovič in Mateja Nudl, medtem ko je nagrada “sončnica na rami” za spodbujanje veselja do branja (v vrednosti 1000 evrov) pripadla Katji Koprivnikar in Maji Jelenko Mlakar. Nagrada za najboljšo kratko zgodbo leta 2022 (v vrednosti 1500 evrov) je pripadla Nevi Lučki Zver za Anguilla, anguilla, nagrado za najboljši esej leta 2022 (prav tako v vrednosti 1500 evrov) je prejel Andrej Blatnik za Včerajšnji svet.

Nagrajeno kratko zgodbo lahko preberete v aprilski Sodobnosti, nagrajeni esej pa v majski številki revije.

Iskrene čestitke vsem nagrajencem.

UTEMELJITEV ŽIRIJE ZA NAGRADO “SONČNICA NA RAMI, NAGRADA ZA SPODBUJANJE VESELJA DO BRANJA” 2022 

Žirija: dr. Marijanca Ajša Vižintin (predsednica), Katja Klopčič Lavrenčič, Nika Mušič.

Žirija je nagrado sončnica na rami, nagrado za spodbujanje veselja do branja, podelila Katji Koprivnikar in Maji Jelenko Mlakar z Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana.

V Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana so vključeni učenci z različnimi posebnimi potrebami; večina ima tudi bralno-zapisovalne težave, zaradi katerih teže usvojijo veščine branja. Katja Koprivnikar in Maja Jelenko Mlakar sta zato zasnovali projekt Berem jaz, bereš ti s sloganom Bodi kul, beri ful. Izpeljali tekmovanje med zaposlenimi in otroki, kdo bo prebral več knjig. Zmagali so seveda učenci, najpomembneje pa je, da so pogosteje obiskovali šolsko knjižnico, starši pa so poročali o pozitivnem napredku.

To pa je bila le ena od dejavnosti v Zavodu. Mentorici sta v času epidemije oblikovali Bookflix, kjer so bile predstavljene šolske knjižne novosti ter najbolj brane knjige, v času epidemije pa so se učencem prek videopovezave pridružili Primož Suhodolčan, Boštjan Gorenc – Pižama, Aksinja Kermauner, Anja Štefan in Andrej Rozman Roza. Decembra sta za vsak razred posebej pripravili zmenek s knjigo, učence pa so navduševali še Valentinov poštni nabiralnik, Valentinov bralni kotiček ter nagradna igra Bralni detektiv.

Cilj obeh mentoric, da se otroke s posebnimi potrebami prek dejavnosti, ki so jim bliže in bolj enostavne, pritegne k literaturi ter da se s pozitivnimi bralnimi izkušnjami gradi njihova naklonjenost do knjig in literature, je bil z naštetimi aktivnostmi nedvomno dosežen.

dr. Marijanca Ajša Vižintin, predsednica žirije

UTEMELJITEV ŽIRIJE ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO 2022

Žirija: Dušan Šarotar (predsednik), Majda Travnik in Lucija Stepančič.

Zgodba avtorice Neve Lučke Zver s stvarnim in hkrati zagonetnim naslovom Anguilla anguilla pritegne bralca že s prvim stavkom, s katerim se pred nami v hipu razpre neznani in predvsem običajnim očem nevidni svet: pokrajina pod oddaljenim morjem, v katerem mrgoli življenje, vendar na videz povsem drugačno. Pripoved o življenjskem ciklusu jegulj spremljamo skozi oči vseprisotne pripovedovalke, ki z veliko spretnostjo, občutljivostjo in empatijo povezuje kraje in čase na zemeljski obli ter tenkočutno opisuje stike in trke človeških in nečloveških živali. Vse je povezano z vsem. Očara nas predvsem jezik, lep, natančen, bogat in hkrati obvladano zadržan. Neva Lučka Zver je izpisala zgodbo, v kateri je vse na svojem mestu, kot bi za hip v naključnost in kaos intervenirala božja roka, roka vešče in mojstrske pripovedovalke.

Dušan Šarotar, predsednik žirije

UTEMELJITEV ŽIRIJE ZA NAJBOLJŠI ESEJ 2022

Žirija: Alenka Urh (predsednica), Jože Horvat in Evald Flisar.

Tričlanska žirija je izmed nominiranih besedil za najboljši slovenski esej leta 2022 izbrala Včerajšnji svet Andreja Blatnika. Esej nam skozi oči pretanjenega prvoosebnega opazovalca spretno pokaže, kako je vseprisotna digitalizacija spremenila način človekovega bivanja v svetu.

Ko razmišljamo o značilnostih sodobnega časa, pač ne moremo mimo segmenta realnosti, ki ji rečemo virtualna in ki vse bolj spreminja našo vsakdanjo stvarnost. Slogovno mojstrsko in vešče pisanje  zdajšnjost razkrinkava kot čas, v katerem je prišlo do zaobrnitve nekaterih tradicionalnih kategorij in vrednot. Oblika je nad vsebino, videz nad resnico, vpliv nad znanjem. Ni več važno kaj, temveč kako. In koliko. Esej, opirajoč se na relevantne teoretske razmisleke, prodorno identificira tudi mnoge druge pereče simptome sodobne družbe ter bralca iz digitalne otopelosti kliče h kritičnemu razmisleku.

Alenka Urh, predsednica žirije

2 komentarja
Objavi komentar